Prihaja čas obrezovanja: režemo tik nad zdravim brstom pod kotom 45 stopinj
V zadnjih dneh se je vreme prelevilo v skoraj spomladansko, tako toplo je, da so nas pred deževnimi dnevi že zasrbeli prsti, da bi začeli prve aktivnosti na vrtu. Sneg se je v nižinah vztrajno topil, ohranjal se je samo še v narinjenih kupih.
Prihaja namreč čas rezi večine sadnih vrst, v večjih nasadih pa ta že nekaj časa poteka. Pri sadnem drevju se običajno izvaja zimska rez. To pa zato, ker se pozimi hranilne snovi prenesejo v korenine, od koder se spomladi spet vrnejo v veje in spodbudijo rast novih poganjkov.
Poleg tega se pozno pozimi rane sadnega drevja bolje celijo, s tem pa se znatno zmanjša možnost infekcije. Pri izvajanju rezi temperature zraka ne smejo pasti pod –4 stopinje Celzija. Čas obrezovanja različnih sadnih vrst se razlikuje. Pečkate sadne vrste, denimo, jablane in hruške, se načeloma obrezuje med novembrom in aprilom. Mlado drevje obrezujemo pozneje, šele konec februarja oziroma v začetku marca, ker je manj odporno proti zmrzali. Redno obrezovanje sadnih dreves spodbuja razvoj zdravega rodnega lesa, krošnjo osvetli in zrači.
Neobrezana drevesa imajo nepredvidljivo rodnost, njihovi sadeži so majhni, niso primerno obarvani in primernega okusa. Pri obrezanem drevesu se rodni les razvije vzdolž vej in debla. Če sadnih dreves ne bi obrezovali, bi se prehitro iztrošila, poganjki bi se povesili in odgnalo bi le malo novih. Z obrezovanjem tako uskladimo rast in rodnost, sadno drevo pa spodbudimo k tvorbi cvetnih brstov in umirimo rast krošnje.
Kaj in kako odrezati?
Pred začetkom obrezovanja si drevo ogledamo, pri čemer moramo ločiti vegetativne brste, iz katerih bodo pognali poganjki in listi, od rodnih brstov, iz katerih se bodo razvili cvetovi. Običajno so vegetativni brsti majhni, bolj trikotne oblike, rodni pa so okrogli in večji. Pečkate sadne vrste rodijo na kratkem rodnem lesu, pri koščičarjih pa so rodne šibe, dolge od 25 do 50 centimetrov. Razliko med brsti najlaže prepoznamo v času brstenja, kar je, da bi se izognili napakam, za ljubiteljske sadjarje najprimernejši čas za rez večine sadnih dreves.
V času rezi mora biti vreme suho, saj na ta način zmanjšamo možnost okužbe z glivami. Pri mladem drevju je bolje obrezati več kot manj. Pri starih drevesih pa je treba dovolj presvetliti krošnjo. Uporabiti je treba ostro orodje, s katerim je možno izvajati čiste reze. Pomembno je, da režemo tik nad zdravim brstom pod kotom 45 stopinj. Če je treba odstraniti celo vejo, jo odrežemo tik ob veji, iz katere izhaja.
–6°C ZNAŠA
temperatura, ki jo redkvica še prenese.
Začetek vrtnarske sezone
Nova vrtnarska sezona je pred nami. Tisti, ki vzgajamo svoje sadike, običajno februarja že sejemo zelenjavo v notranjih prostorih. Pripravimo si primerno osvetljen ter topel prostor, s temperaturo nekje med 18 in 22 °C. Potrebujemo tudi substrat ter lončke ali platoje za setev in ugodno kaljenje semen. Ta čas izkoristimo še za načrt zelenjavnega vrta, kaj in kje bomo sejali ali sadili. Preverimo tudi količino in stanje semen.
Konec februarja pa lahko v topli gredi sejemo tudi že zgodnje zelje, cvetačo, brokoli in kolerabico. Sejemo tudi rukolo in redkvico, saj obe rastlini kalita že pri temperaturi tal 2 °C. Redkvica sicer prenese temperature do –6 °C, zato jo lahko sejemo v grede že konec februarja in pridelek nabiramo v sredini aprila, približno dva meseca po setvi. Zgodnje setve prekrijemo z vrtno kopreno. S tem jih zaščitimo pred morebitno jutranjo pozebo, predvsem pa pospešimo njihovo rast. S pravočasno setvijo si zagotovimo kakovostne sadike, v pomladanskem času pa jih posadimo na vrt ali balkon.
Če sadnih dreves ne bi obrezovali, bi se prehitro iztrošila.
Pri izvajanju rezi temperature ne smejo pasti pod –4 °C.
Režemo tik nad zdravim brstom pod kotom 45 stopinj.