Prijetno dišeče okrasje
Vonj je eden tistih dejavnikov, ki močno vplivajo na naše počutje in čustva. Z njegovo pomočjo obudimo prijetne spomine, se sprostimo, zazibamo v spanec, izboljšamo razpoloženje in produktivnost … In ne nazadnje, doma je veliko bolj prijetno, če se obdamo z vonjem, ki nam je všeč ali nam pomaga doseči določeno čustveno stanje. Seveda ni treba poudarjati, da so naravni vonji, denimo v obliki eteričnih olj pa cvetja in sadežev, veliko boljši kot različna razpršila, ki poleg prijetnega vonja spuščajo še škodljive snovi in s tem močno poslabšajo kakovost zraka v prostoru. Nekoč, ko trgovine še niso bile založene s takšnimi in drugačnimi vonji v razpršilih, je bil denimo izjemno priljubljen način odišavljanja prostorov potpourri oziroma potpuri.
Gre za mešanico suhega cvetja, listja, začimb, dišavnic, ki oddajajo nežen in prijeten vonj, za dodaten dekorativni element pa jim dodamo okrasje po želji. Najlepše pa je, da lahko potpuri povsem enostavno izdelamo kar sami, in to iz šopka, ki smo ga dobili v dar ob posebni priložnosti in se je posušil, ali odcvetelih okrasnih rastlin, ki krasijo naš vrt ali korito. Vzeti si bo treba od pol ure do uro časa za izdelavo ter nato še kakšen teden, da bo potpuri pripravljen za uporabo. Preden se lotimo projekta, pa razmislimo, ob kateri priložnosti bomo dišeči okras uporabljali in kakšno vzdušje želimo ustvariti, ter temu primerno izberemo vonj.
Najprej posušimo
Jeseni denimo toplino v dom vnesemo z vonjem jabolk, pomaranč, hrušk, cimeta, med božičnimi prazniki pa izbiramo rožmarin, iglavce, zvezdasti janež, klinčke. Za bolj svež vonj, ki nas bo napolnil z energijo, dodamo limonino lupino, medtem ko nas bo kamilica pomirila. Pomirja tudi sivka, ki bo v dom prinesla poletje, spomladi pa se bomo novih začetkov veselili ob vonju španskega bezga.
Ko izberemo kombinacijo rastlin oziroma vonjev, ki bo ustvarila želeno vzdušje, rastline posušimo. Ta korak preskočimo, če so rastline že povsem suhe. Obstaja več načinov. Da bi vrtnice, rožmarin, kamilice in druge rastline posušili na zraku, jih najprej povežemo v šopek in nato s cvetovi, obrnjenimi navzdol, obesimo pod strop v topel, suh in zračen prostor. Hitreje se bodo posušile, če uporabimo dehidrator oziroma sušilnik, v katerem sušimo sadje in zelenjavo, namesto njega pa bo delo enako dobro opravila tudi pečica. Slednjo nastavimo na najnižjo možno temperaturo, običajno je to okrog 50 stopinj Celzija, v nobenem primeru pa naj ne preseže 90 stopinj, saj se bodo rastline v tem primeru zažgale. Liste ali pri manjših rastlinah, kot so denimo kamilice, cele cvetove najprej potrgamo in jih v eni plasti razporedimo po papirju za peko, s katerim smo obložili večji pekač. Vse skupaj za uro ali uro in pol, če so cvetovi večji, tudi dve, postavimo v pečico in vsakih 15 ali 30 minut preverimo, ali se rastline morda ne žgejo. Ko so posušene, jih vzamemo iz pečice in na sobni temperaturi pustimo od osem do 12 ur, da se povsem ohladijo. Nato jih razporedimo v kozarec, skledo ali na krožnik, po želji dodamo nekaj kapljic eteričnega olja, suhe začimbe in drugo okrasje.
