Priključni hibridi na pohodu
Všeč so tako kupcem kot proizvajalcem, saj ponujajo večino prednosti električnih avtomobilov, ne da bi bili vezani na še nedokončano mrežo polnilnih postaj.
Odpri galerijo
Priključni hibridi ponujajo dober kompromis med popolnoma električnimi vozili in klasičnimi motorji z notranjim izgorevanjem. FOTO: Reuters
Priključni hibridi so v zadnjem času vedno bolj priljubljeni tako med kupci kakor proizvajalci, saj ponujajo tehnologijo, ki je trenutno najhitrejša in najenostavnejša pot do izpolnjevanja strožjih ogljičnih ciljev v EU.
Skupina Volkswagen nove priključne hibride ponuja oziroma bo ponujala v razredu kompaktnih vozil, med katerimi bodo VW golf, audi A3, škoda octavia in seat leon, Renault bo prodajal priključno-hibridnega megana v karavanski in petvratni obliki, Kia pa bo v ponudbo svojega srednjega velikega suva sorento vključila priključnega hibrida. Tehnologijo močno promovirata tudi premijska proizvajalca BMW in Mercedes-Benz.
Priključni hibridi so zanimivi za proizvajalce, ker v kombinaciji z večjo baterijo omogočajo občutno manjše izpuste ogljikovega dioksida kot klasični; natančneje, izpusti CO2 so lahko nižji od 49 g/km, s čimer si v Evropski uniji prislužijo t. i. superkredite. To pomeni, da se bo prodaja tovrstnih vozil pri obračunavanju izpustov letos štela dvojno, s čimer bodo proizvajalci lažje dosegli zastavljeno povprečje izpustov celotne flote, ki mora znašati največ 95 gramov CO2 na kilometer.
Avtomobilska industrija v priključnih hibridih vidi tehnologijo, ki ponuja večino prednosti električnih avtomobilov, ne da bi bili vozniki vezani na še nedokončano mrežo polnilnic po Evropi. Poleg tega razvoj priključnih hibridov poteka hitreje kot pri električnih vozilih.
Prodaja priključnih hibridov v Evropi je lani zrasla za 7,1 odstotka na 198.853, kar pa je še vedno veliko manj kot prodaja popolnoma električnih avtomobilov, ki je poskočila za kar 81 odstotkov na 365.372 e-vozil. Pri tem je treba dodati, da je prodaja priključnih hibridov v zadnjem četrtletju minulega leta poskočila za 75 odstotkov, za letos pa so ji napovedovali pravo eksplozijo. Po napovedih analitske družbe LMC naj bi letos dosegla število 717.000 in predstavljala štiri odstotke vseh novih avtomobilov v Evropi, prodaja popolnoma električnih vozil pa naj bi skočila le na 652.000 vozil oziroma 3,6 odstotka trga. A vmes je svet zajela pandemija koronavirusa, tako da bodo številke na koncu opazno nižje.
Lanske prodajne številke priključnih hibridov morda ne predstavljajo realnega povpraševanja po električnih vozilih. Proizvodnja je bila ovirana zaradi premajhne količine izdelanih baterij pa tudi sami proizvajalci so taktizirali in čakali na leto 2020, ko bodo začele veljati nove ogljične kvote. Evropska zveza za transport in okolje, bolj znana pod kratico T&E, navaja lansko pismo regionalnega šefa prodaje Kijinim trgovcem v Španiji, v katerem jih poziva, naj do 1. januarja 2020 odložijo registracije električnih vozil in priključnih hibridov. In res, prodaja priključnih hibridov in popolnoma električnih vozil je na začetku leta prav lepo stekla.
V Franciji so e-vozila januarja zavzemala 8,2 odstotka tržnega kolača, kar je lep skok z 1,8 odstotka leta 2019, priključni hibridi pa so si vzeli 2,8-odstotni delež, kar je tudi pošten napredek od 0,8 odstotka lani. Naključje?
Eden od proizvajalcev avtomobilov, ki se ga novi evropski ogljični cilji ne tičejo, je Tesla, ki se je lani z novim modelom 3 prebila na vrh evropske lestvice najbolje prodajanih električnih avtomobilov. V prvem letu prodaje modela 3 v Evropi je številka dosegla skoraj 100.000 primerkov oziroma več kot četrtino vseh prodanih e-vozil na stari celini.
A treba je upoštevati, da srednje velike štirivratne limuzine niso ravno tisto, kar iščejo evropski kupci. V prihodnjih letih bosta zagotovo zrasli ponudba in prodaja električnih suvov. Audijev e-tron je bil januarja najbolje prodajani električni avto na Norveškem, kjer so e-vozila v prvem mesecu leta predstavljala kar 44 odstotkov vseh novih vozil. A Tesla se že pripravlja na leto 2021, ko bo v Evropi predstavila srednje veliki suv – model Y.
Najbolje prodajani priključni hibrid lani je bil Mitsubishijev suv outlander, ki so mu s podobnimi modeli sledile pretežno premijske avtomobilske znamke. To naj bi se letos krepko spremenilo, saj so priključne hibride napovedali ali že predstavili Renault, Škoda, Seat, Ford, Kia, Jeep in Toyota.
A čeprav kaže, da bodo priključni hibridi letos po prodaji presegli popolnoma električne avtomobile, to verjetno ne bo trajalo večno. Po napovedih družbe LMC Automotive naj bi e-vozila leta 2021 zavzemala 5,8 odstotka tržnega kolača, leta 2025 pa že 13,5 odstotka, saj bodo imela vedno večji doseg, nižje cene in boljšo mrežo polnilnic, hkrati pa bodo začela veljati še strožja evropska pravila glede izpustov.
Po trenutnih napovedih naj bi prodaja priključnih hibridov v naslednjih letih še rasla, do leta 2025, ko bo predstavljala šest odstotkov trga, pa se bo upočasnila. S
Teslin model 3 je bil lani najbolje prodajani električni avto v Evropi. FOTO: Reuters
Skupina Volkswagen nove priključne hibride ponuja oziroma bo ponujala v razredu kompaktnih vozil, med katerimi bodo VW golf, audi A3, škoda octavia in seat leon, Renault bo prodajal priključno-hibridnega megana v karavanski in petvratni obliki, Kia pa bo v ponudbo svojega srednjega velikega suva sorento vključila priključnega hibrida. Tehnologijo močno promovirata tudi premijska proizvajalca BMW in Mercedes-Benz.
Priključni hibridi so zanimivi za proizvajalce, ker v kombinaciji z večjo baterijo omogočajo občutno manjše izpuste ogljikovega dioksida kot klasični; natančneje, izpusti CO2 so lahko nižji od 49 g/km, s čimer si v Evropski uniji prislužijo t. i. superkredite. To pomeni, da se bo prodaja tovrstnih vozil pri obračunavanju izpustov letos štela dvojno, s čimer bodo proizvajalci lažje dosegli zastavljeno povprečje izpustov celotne flote, ki mora znašati največ 95 gramov CO2 na kilometer.
BMX X5 xdrive 45e priključni hibrid spada v zgornji del ponudbe. FOTO: Staš Ivanc
Avtomobilska industrija v priključnih hibridih vidi tehnologijo, ki ponuja večino prednosti električnih avtomobilov, ne da bi bili vozniki vezani na še nedokončano mrežo polnilnic po Evropi. Poleg tega razvoj priključnih hibridov poteka hitreje kot pri električnih vozilih.
Prodaja raste
Prodaja priključnih hibridov v Evropi je lani zrasla za 7,1 odstotka na 198.853, kar pa je še vedno veliko manj kot prodaja popolnoma električnih avtomobilov, ki je poskočila za kar 81 odstotkov na 365.372 e-vozil. Pri tem je treba dodati, da je prodaja priključnih hibridov v zadnjem četrtletju minulega leta poskočila za 75 odstotkov, za letos pa so ji napovedovali pravo eksplozijo. Po napovedih analitske družbe LMC naj bi letos dosegla število 717.000 in predstavljala štiri odstotke vseh novih avtomobilov v Evropi, prodaja popolnoma električnih vozil pa naj bi skočila le na 652.000 vozil oziroma 3,6 odstotka trga. A vmes je svet zajela pandemija koronavirusa, tako da bodo številke na koncu opazno nižje.
Lanske prodajne številke priključnih hibridov morda ne predstavljajo realnega povpraševanja po električnih vozilih. Proizvodnja je bila ovirana zaradi premajhne količine izdelanih baterij pa tudi sami proizvajalci so taktizirali in čakali na leto 2020, ko bodo začele veljati nove ogljične kvote. Evropska zveza za transport in okolje, bolj znana pod kratico T&E, navaja lansko pismo regionalnega šefa prodaje Kijinim trgovcem v Španiji, v katerem jih poziva, naj do 1. januarja 2020 odložijo registracije električnih vozil in priključnih hibridov. In res, prodaja priključnih hibridov in popolnoma električnih vozil je na začetku leta prav lepo stekla.
V Franciji so e-vozila januarja zavzemala 8,2 odstotka tržnega kolača, kar je lep skok z 1,8 odstotka leta 2019, priključni hibridi pa so si vzeli 2,8-odstotni delež, kar je tudi pošten napredek od 0,8 odstotka lani. Naključje?
Tesla na vrhu
Eden od proizvajalcev avtomobilov, ki se ga novi evropski ogljični cilji ne tičejo, je Tesla, ki se je lani z novim modelom 3 prebila na vrh evropske lestvice najbolje prodajanih električnih avtomobilov. V prvem letu prodaje modela 3 v Evropi je številka dosegla skoraj 100.000 primerkov oziroma več kot četrtino vseh prodanih e-vozil na stari celini.
Kratica PHEV pomeni plug-in hybrid electric vehicle oziroma hibridno električno vozilo z možnostjo polnjenja akumulatorja prek vtičnice.
A treba je upoštevati, da srednje velike štirivratne limuzine niso ravno tisto, kar iščejo evropski kupci. V prihodnjih letih bosta zagotovo zrasli ponudba in prodaja električnih suvov. Audijev e-tron je bil januarja najbolje prodajani električni avto na Norveškem, kjer so e-vozila v prvem mesecu leta predstavljala kar 44 odstotkov vseh novih vozil. A Tesla se že pripravlja na leto 2021, ko bo v Evropi predstavila srednje veliki suv – model Y.
Najbolje prodajani priključni hibrid lani je bil Mitsubishijev suv outlander, ki so mu s podobnimi modeli sledile pretežno premijske avtomobilske znamke. To naj bi se letos krepko spremenilo, saj so priključne hibride napovedali ali že predstavili Renault, Škoda, Seat, Ford, Kia, Jeep in Toyota.
EV-ji spet naprej
A čeprav kaže, da bodo priključni hibridi letos po prodaji presegli popolnoma električne avtomobile, to verjetno ne bo trajalo večno. Po napovedih družbe LMC Automotive naj bi e-vozila leta 2021 zavzemala 5,8 odstotka tržnega kolača, leta 2025 pa že 13,5 odstotka, saj bodo imela vedno večji doseg, nižje cene in boljšo mrežo polnilnic, hkrati pa bodo začela veljati še strožja evropska pravila glede izpustov.
Po trenutnih napovedih naj bi prodaja priključnih hibridov v naslednjih letih še rasla, do leta 2025, ko bo predstavljala šest odstotkov trga, pa se bo upočasnila. S
