Priključni hibridi v upadu
Priključni hibridi so se nekoč zdeli precej obetavna pogonska kategorija kot prehod v popolno električno mobilnost. A medtem ko se prodaja baterijskih električnih avtomobilov opazno dviga, so številke priključnih hibridov padle. Tudi ali predvsem zato, ker so dragi, finančno pa jih podpira le še redko katera evropska država.
120 priključnih hibridov je bilo prodanih pri nas v prvi polovici leta.
Nadgradnja klasičnih hibridov
Priključni hibridi, ki jih proizvajalci označujejo z angleško kratico PHEV (plug-in hybrid electric vehicle), so nadgradnja samopolnilnih hibridov, ki kombinirajo bencinski in električni pogon, pri čemer imajo priključni hibridi nekoliko večjo baterijo, ki jo je mogoče polniti na zunanjem omrežju, pri čemer lahko nekaj deset kilometrov prevozijo samo na elektriko. Ko je zmanjka, lahko še naprej delujejo kot hibridi in imajo kot celota velik doseg. Z elektriko jih lahko polnimo na javnih polnilnicah ali na domači vtičnici, za kar potrebujemo več časa, a se ravno napolnijo čez noč ali ko smo v službi. Zaradi večje baterije imajo nekaj litrov manjši prtljažnik kot izvedbe s klasičnim hibridnim pogonom, nekam je treba pospraviti še polnilni kabel.
Eden prvih bolj znanih tovrstnih modelov je bil leta 2007 chevrolet volt, za njim se je na trgu pojavil Toyotin prius plug-in. Nato so priključne hibride začeli predstavljati še evropski in korejski proizvajalci. Največ je tega pogona pri srednjih in večjih suvih, tudi srednjih in večjih limuzinah oziroma karavanih.
Ko so začele države pred leti subvencionirati avtomobile z novimi pogoni, so večinoma finančno podporo namenile tako baterijskim električnim modelom kot priključnim hibridom, pri čemer je bila za slednje vedno manjša. Vendar je sčasoma v javnost prišlo več negativnih novic, na primer z Nizozemske, kjer so podjetja subvencionirano kupovala priključne hibride za zaposlene, a so jih le redki napolnili z elektriko, v glavnem so se vozili na bencin, ker jim je bilo vseeno. Seveda avtomobil ni bil kriv, da so ga »neprimerno« uporabljali, prepričani pa smo, da tisti, ki so ga kupili za svoj denar, baterijo redno polnijo in se kolikor le lahko vozijo na elektriko. A vendar je precej držav subvencije za priključne hibride odpravilo, tudi Slovenija.
Cena je (pre)visoka
Ne vemo, ali je razlog le v ceni – karavan srednje velikosti je kot PHEV za vsaj 10 tisočakov dražji od bencinske izvedbe –, vendar pri nas po prodaji ostajajo na obrobju. Prodaja električnih avtomobilov ves čas raste, zdaj imajo tudi pri nas 8-odstotni tržni delež, prav tako so dokaj priljubljeni samopolnilni hibridi, ki jim pripada pet odstotkov trga, priključni hibridi pa so pri pičlih dveh odstotkih. V Sloveniji jih je bilo po podatkih družbe Ardi letos v prvi polovici leta prodanih komaj 120. Glavnina registracij s tem pogonom je bila pri premijski znamki Mercedes, pri manj prestižnih znamkah komaj kaj, čeprav je na voljo več modelov. Renault se je celo odločil, da priključnih hibridov (megane, captur) ne bo več prodajal, ker da je za takšen pogon v nižjih velikostnih segmentih nemogoče najti kupce.
Tudi Nemčija je letos odpravila subvencije za priključne hibride, hkrati pa je zmanjšala podporo za baterijske električne avtomobile. A medtem ko se prodaja električnih vseeno povečuje (letos do konca maja za četrtino, na 160.000 vozil), je posel s priključnimi hibridi upadel za 44 odstotkov, prodanih je bilo »le« 63.000. Na evropski ravni so nazadovala za tri odstotke (skupaj 318.000 vozil). Večina (53 odstotkov) tovrstnih vozil je bila doslej v segmentu premijskih znamk, kjer se nekoliko manj pozna razlika v ceni, a dolgoročno tako večje množičnosti ni mogoče doseči.
Na evropski ravni so vozila PHEV nazadovala za tri odstotke.
Kako bo s tem delom trga v nadaljevanju, je težko reči. Prepoved Evropske unije za prodajo modelov z motorjem na notranje zgorevanje po letu 2035 velja tudi za hibride in priključne hibride. A do tedaj je še daleč. Nekaj novih modelov s tem pogonom še prihaja, sicer ne z nižjo ceno, a vsaj z večjim električnim dosegom. Nova toyota prius plug-in obeta 80 kilometrov dosega, a stane najmanj 46.000 evrov. Nove priključne hibride pripravljajo tudi v skupini Volkswagen. Pri novem passatu napovedujejo PHEV izvedbo z dosegom 100 kilometrov, podoben sklop naj bi imel novi tiguan, verjetno tudi nova škoda superb.
