VEVERICA
Prikupni glodavec, ki ga velikokrat vidimo
Ima košat rep, pozimi na uhljih čopke; dežja in močnega sneženja ne mara.
Odpri galerijo
Kuku. FOTO: Agd Beukhof, Getty Images
Po vseh slovenskih gozdovih lahko srečamo glodavca s košatim repom – prikupno veverico. Tudi v mestnih parkih, ki so povezani z gozdom ali so tik ob njem, jo lahko opazujemo.
Simpatične živali so všeč mnogim, mlade veverice so prikupne in prijazne, odrasle pa so lahko popadljive, zato niso najprimernejše za hišnega ljubljenčka. So samotarji, le redko se družijo, najpogosteje pozimi, da se grejejo. Ena veverica ima najmanj eno gnezdo, ki ga naredi iz vej od tri do osem metrov od tal, biva tudi v drevesnih duplinah, notranjost obloži z mahom ali travami. Je čista žival, iztreblja se namreč zunaj.
Velike so od 20 do 25 centimetrov, košat rep je dolg 20 centimetrov, odrasle tehtajo od 250 do 350 gramov. Barva dlake je odvisna od letnega časa in kraja bivanja: trebuh ima bel, hrbet poleti rjavordeč, prav tako boke, ti so pozimi sivkasti. Pozimi imajo na uhljih čopke. V osrednji Sloveniji so temnejše, na vzhodu pa bolj rdečkaste. Sprednji zobje rastejo vse življenje.
Živijo do tri do sedem let, v ujetništvu do deset. Navadni veverici najbolj ustrezajo iglasti gozdovi, a se znajde tudi v mešanih, kjer je na voljo pestra hrana. Sijajno plezajo po deblih, so odlične skakalke, razdalje pri skoku z enega drevesa na drugo lahko dosežejo do pet metrov! Pri skokih ravnotežje lovi z repom, ta služi tudi kot nekakšno padalo. So vremensko občutljive, ko je lepo, skačejo po drevesih in nabirajo hrano, slabega vremena, dežja, neurij in močnega sneženja ne marajo.
Njihova glavna hrana so semena smrek, borov in jelk, da pridejo do njih, razdirajo storže. Jedo tudi oreške, gobe, sadje, jagodičevje, mlade poganjke, žuželke in tudi ptičja jajca. Ko je hrane dovolj, si ustvarjajo zalogo za zimo, te namreč ne prespijo. Semena in plodove jeseni skrijejo ali zakopljejo, pozimi pa izkopljejo tudi izpod 30 centimetrov debele snežne odeje, če se spomnijo, kje je skrivališče. Teh imajo namreč veliko in na marsikatero pozabijo (pa še druge veverice jih znajo odkriti in izprazniti), zato jih pozimi veliko pogine. Lovijo jih kune zlatice in divje mačke, mladičke pa tudi sove, ujede in lisice.
Zime ne prespi. FOTO: Jevgenija Sevrjukova, Getty Images
Simpatične živali so všeč mnogim, mlade veverice so prikupne in prijazne, odrasle pa so lahko popadljive, zato niso najprimernejše za hišnega ljubljenčka. So samotarji, le redko se družijo, najpogosteje pozimi, da se grejejo. Ena veverica ima najmanj eno gnezdo, ki ga naredi iz vej od tri do osem metrov od tal, biva tudi v drevesnih duplinah, notranjost obloži z mahom ali travami. Je čista žival, iztreblja se namreč zunaj.
Velike so od 20 do 25 centimetrov, košat rep je dolg 20 centimetrov, odrasle tehtajo od 250 do 350 gramov. Barva dlake je odvisna od letnega časa in kraja bivanja: trebuh ima bel, hrbet poleti rjavordeč, prav tako boke, ti so pozimi sivkasti. Pozimi imajo na uhljih čopke. V osrednji Sloveniji so temnejše, na vzhodu pa bolj rdečkaste. Sprednji zobje rastejo vse življenje.
Živijo do tri do sedem let, v ujetništvu do deset. Navadni veverici najbolj ustrezajo iglasti gozdovi, a se znajde tudi v mešanih, kjer je na voljo pestra hrana. Sijajno plezajo po deblih, so odlične skakalke, razdalje pri skoku z enega drevesa na drugo lahko dosežejo do pet metrov! Pri skokih ravnotežje lovi z repom, ta služi tudi kot nekakšno padalo. So vremensko občutljive, ko je lepo, skačejo po drevesih in nabirajo hrano, slabega vremena, dežja, neurij in močnega sneženja ne marajo.
Veverice so super skakalke, razdalje pri skoku z enega drevesa na drugo lahko dosežejo do pet metrov.
Njihova glavna hrana so semena smrek, borov in jelk, da pridejo do njih, razdirajo storže. Jedo tudi oreške, gobe, sadje, jagodičevje, mlade poganjke, žuželke in tudi ptičja jajca. Ko je hrane dovolj, si ustvarjajo zalogo za zimo, te namreč ne prespijo. Semena in plodove jeseni skrijejo ali zakopljejo, pozimi pa izkopljejo tudi izpod 30 centimetrov debele snežne odeje, če se spomnijo, kje je skrivališče. Teh imajo namreč veliko in na marsikatero pozabijo (pa še druge veverice jih znajo odkriti in izprazniti), zato jih pozimi veliko pogine. Lovijo jih kune zlatice in divje mačke, mladičke pa tudi sove, ujede in lisice.
