Nasveti, kako poskrbeti za motoristično opremo
Začnimo s čelado, ki je edini zakonsko predpisani kos motoristične zaščitne opreme. Boris Kompare, direktor podjetja Compaco in odlični poznavalec čelad, priporoča, da jo redno čistimo. Pri tem ne smemo uporabljati čistil za motocikle ali okna, topil in podobnih kemičnih izdelkov, saj lahko poškodujejo zgradbo plastične mase, iz katere je čelada izdelana.
»Nikar ne uporabljajte bencina ali razredčila! Agresivna topila do krhkosti poškodujejo školjko, vizir, mehanizme, prezračevalne šobe …« opozarja Kompare in svetuje, da zasušeno umazanijo zmehčamo tako, da čez čelado položimo v vodo namočeno krpo (ali papirnate brisače). »Potem uporabite krpo in vodo, morda malce mila. Ne drgnite! Umazanijo z vodo zmehčajte in sperite.«
Kompare priporoča, da snemljivo in pralno oblazinjenje čelade operemo na roke, v blagi milnici: »Če oblazinjenje ni snemljivo, se tkanine lotite z namiljeno krtačko ali gobico. Nato jo izplaknite z vodo, nežno ožemite in posušite na soncu in zraku. Pomembno je, da oblazinjenje res dobro posušite, sicer se lahko v čelado naseli plesen.«
Če na motociklu preživimo več časa, je priporočljivo pogostejše čiščenje.
Strokovnjaki iz moto centra AS Domžale priporočajo, da za tehnični tekstil uporabljamo tekoči prašek za najzahtevnejše tkanine: »Obvezno peremo pri največ 30 stopinjah Celzija in brez mehčalca. Pred pranjem nujno odstranimo vse ščitnike. Kadar peremo tehnično bolj dovršene trislojne jakne, je treba odstraniti tudi zaščitno membrano. To le nežno obrišemo z vlažno krpo, saj običajno ni v stiku s kožo, niti ni izpostavljena zunanjim vplivom.«
Usnje najraje po kavbojsko
Ana Annini Ivanič iz ljubljanske usnjene galanterije Annini ima večdesetletne izkušnje z izdelovanjem usnjenih izdelkov, tudi motorističnih jaken in brezrokavnikov, zato je pravi naslov za nasvete, kako se pravilno lotimo čiščenja usnjenih oblačil. Usnje redno negujemo tako, da ga premažemo s sredstvom za nego usnja. »Sama uporabljam umetno slonovo mast, dobra je tudi krema za roke ali pa oljčno olje,« pojasni.
»Alternativa je škaf mlačne vode z malo milnice, v katero potopiš usnjeni kombinezon. Usnje je kot naša koža in v resnici ni tako občutljivo za vodo, kot zmotno mislimo. Tudi kavboji so v usnjenih oblačilih hodili po dežju in plavali v vodi, pa se usnju ni nič zgodilo. Le po stiku z vodo so ga dobro namazali z mastjo, da je ostalo mehko.«
Ključno je, da usnje pravilno posušimo. »Nikoli ga ne sušimo na soncu ali v bližini grelnih teles. Najbolje je, da ga obesimo na obešalnik in pustimo, da se v nekaj dneh posuši pri sobni temperaturi. Nato ga dobro premažemo z mastjo,« pojasnjuje Ana Annini Ivanič. Usnjena oblačila moramo shranjevati v zračnem prostoru in nikoli v plastičnih vrečah, sicer se lahko razvije plesen.
Nosimo perilo iz merina
Tehnično spodnje perilo je odlična rešitev, da preprečimo usmraditev usnjenih oblačil. Najbolj učinkovito je perilo, izdelano iz merino volne, ki ima naravno lastnost, da se ne usmradi tako hitro kot tisto iz umetnih vlaken in bombaža. »Seveda je pogoj za to, da perilo iz merina čez noč vsaj prezračimo in pustimo materialu, da se spočije in osveži,« pravi motoristka Nada Dragutinovič, ustanoviteljica blagovne znamke izdelkov iz stoodstotne merino volne Hope's Bivouac.
Nega obutve in rokavic je odvisna od uporabljenih materialov.
»Če bomo isti kos perila nosili nepretrgoma več dni, se bo tudi to usmradilo in vonj se bo prenesel še na usnjeni kombinezon. Najbolje je imeti dva kompleta perila in majic iz merina. Medtem ko en komplet nosimo, se drugi zrači. Tako bo usnjeni kombinezon zagotovo ohranil vonj po usnju.«
Nega motoristične obutve in rokavic je odvisna od materialov. Če so rokavice iz usnja, veljajo podobni nasveti kot pri usnjenih oblačilih, če so iz tekstila, pa podobni kot pri tekstilnih kombinezonih. Usnjene škornje čistimo s krtačko in po potrebi z blago milnico. Predvsem jih pogosto namažemo z mastjo za usnje. Za ohranjanje svežine notranjosti obutve lahko posežemo tudi po posebnih preparatih, ki vsebujejo probiotike. Predvsem pa je pomembno, da obutvi omogočimo počitek v zračnem prostoru.