Privilegij tišine

Pred Porschejevim taycanom je več pomembnih nalog, a dve vsekakor izstopata. Prva je emocionalna in že zato šteje največ, ubraniti mora nemško avtomobilistično čast in tudi v svetu prestižnih električnih avtomobilov postaviti stvari na pravo mesto. Druga je poslovne narave, vendar se naslanja na prvo. Taycan mora namreč na trgu ukrasti kupce drugim prestižnim znamkam. To že uspešno počne. Kako dobro pa so domačo nalogo opravili inženirji in tovarniški testni vozniki, smo šli preverit na take vrste asfalt, ki ne prizanese niti enemu vijaku na karoseriji.

Tesla je vrgel rokavico, potem še nekaj drugih bolj ali manj zagonskih podjetij, a vse skupaj na začetku velikih avtomobilskih igralcev ni kaj prida streslo. Potem pa so se po nemški soseščini začele širiti govorice, da se z elektrifikacijo v mislih prebujajo tudi tradicionalni tekmeci. In tako se je zdelo, da se lahko dobri stari bencinski inženirji zanesejo samo še na Italijane, ki za zdaj še neomajno pravijo, da če ne ropota, ni drame, in če ni drame, ni pravi avto.


Z zornega kota Porscheja je bilo torej treba stvari postaviti na pravo mesto in letvico dvigniti višje. S poslovnega vidika ni posebnih ugank, avto se bo dobro prodajal. Oziroma se že. Porsche ima močno bazo zvestih kupcev, ki taycana že pridno dodajajo v svoj vozni park, še bolj pomembno pa je, da je nekoliko več kot polovica prvih kupcev taycana novincev v svetu porschejev.

Visoka napetost

Tehnično gledano so energetsko podstat naslonili na 800-voltno arhitekturo, saj ta omogoča večjo zmogljivost, skrajša čas polnjenja in zmanjša težo in prostor za namestitev kablov. Kot vselej je masa tudi tokrat pomembna in ob 630 kg težkem tehnično vrhunsko dovršenem baterijskem sklopu vsak gram manj v nadaljevanju pomeni boljšo lego, pospeške in večji domet z enim polnjenjem. Zgolj dva podatka, skupna teža 2293 kg in 2,8 sekunde z mesta do stotice, nazorno pokažeta, v kakšen svet vstopamo.


Pri taycanu bi lahko na dolgo in široko govorili še o marsičem, od imena, ki ima turške korenine, do polnjenja, pri katerem ne potrebujemo ne kartice ne telefona, saj se avto in polnilna postaja tudi samodejno seznanita, ampak tokrat smo se odločili ugotoviti le eno: ali se taycan pelje kot pravi porsche. Če kupci tesle morda ne vedo natančno, kaj naj v vozniškem pogledu pričakujejo, pa je pri taycanu povsem drugače. Je bolj 911 ali bolj panamera? Je morda zaradi velike mase baterijskega sklopa na sredini po voznih karakteristikah bolj sorodnik avtomobilov s sredinsko postavljenim motorjem?

Na slovitem Hockenheimu

Odgovore na ta vprašanja bi težko dobili na cesti, zato smo taycana preizkusili na zelo zahtevnem nemškem dirkališču Hockenheimring. Ravnine s ciljno hitrostjo 200 km/h, silovito zaviranje v seriji bolj ali manj zavitih ovinkov v kombinaciji z vzponi in spusti so prvovrstna mučilna naprava, v kateri vsak avto prej ali slej izda, kaj je njegova šibka točka. Pričakoval sem jo v veliki masi, morda v težnji po prezgodnjem prekrmarjenju ali v premalo mehanski komunikaciji volanskega mehanizma. Nič od tega.
Pri močnih električnih avtomobilih je namreč posebno poglavje namenjeno temu, kako so sprogramirali distribucijo velikanske moči na kolesa, saj prav v tem leži veliko odgovorov, kako se bo avto peljal takrat, ko bomo od njega zahtevali največ. Med prednjim in zadnjim pogonskim sklopom namreč ni mehanskega dela, kar zabriše dobro znane analogne občutke prenosa, ki lahko vozniku med vožnjo skozi ovinke natančno narekujejo ritem dodajanja in odvzemanja plina. Dobrodošli v velikem novem svetu digitalnih prenosov moči.

Izjemen avto

Porsche trenutno ponuja tri različice taycana, 4S, turbo in turbo S. Razlik je več, a nemara ključne so v moči. 4S ima 390 kW (530 KM), turbo 500 kW (680 KM) in turbo S 560 kW (761 KM). In kaj ugotovimo? Če imate vsaj dobrih 160.000 evrov, raje zaokrožimo na 200.000, ki jih lahko namenite za svoj naslednji avto, potem taycana priporočam. Še najmanj zato, ker je električen. Ampak zato, ker je izjemen športno-luksuzen avto, ki zaradi kombinacije vrhunske mehanike ter osupljive hitrosti in sposobnosti računalniške pameti, ki bedi nad prenosom epsko velike zaloge moči na kolesa, ponuja v ovinkih izjemne gurmanske užitke. Upal bi si reči, da celo boljše od panamere turbo in drugačno športne, bolj »poslovno-družinske« kot 911.
Če za naslednji avto ne nameravate odšteti toliko, hkrati pa uživate v dinamični vožnji, naj dodam, da je oktansko glasnost mogoče doživeti tudi za manj denarja. O tem, da je svet danes tako in tako prehrupen in da je privilegij uživati v tišini, pa kdaj drugič.