Proč z navlako

Dopustov in poletne vročine je konec, še vedno pa je vreme večinoma suho, vse skupaj pa je idealna kombinacija, da se končno lotimo pospravljanja in čiščenja garaže, lope, kleti in drugih prostorov, na katere sicer radi pozabimo. Delo ne bo prijetno, laganje samim sebi o nasprotnem nima smisla, a z nekaj napotki je lahko vsaj znosno.

Najprej se je treba zavedati, da v primeru, da smo s pospravljanjem omenjenih prostorov dolgo odlašali, ne bomo gotovi v uri ali dveh. Najbolje bo projektu, če ga želimo dobro opraviti, nameniti kar ves konec tedna, še bolje, da za pomoč angažiramo vso družino, morda še kakšnega prijatelja ali soseda.

Za začetek bo treba prostor povsem izprazniti. Le tako bomo lahko temeljito očistili vse površine in se znebili krame. Reči nato pregledamo in razdelimo v tri kupe – smeti, podarim, obdržim. V smeti naj gre vse, kar je polomljeno, poškodovano ali drugače neuporabno. Takšnih reči ne obdržimo za'vsak primer, saj z njimi nimamo kaj početi. Tiste, ki so še dobro ohranjene, pa jih nismo uporabljali nekaj mesecev, leto ali več, podarimo. Ali, če želimo zaslužiti kakšen evro, prodamo prek katerega od spletnih oglasnikov.

V nekaterih državah so že dolgo zelo priljubljene tako imenovane garažne razprodaje, ki so namenjene prav temu – da se za simbolično ceno znebimo reči, ki jih ne uporabljamo več. Pri nas se ljudje za kaj takšnega odločajo redko, a ni razloga, da ne bi poskusili. Na zadnji kup nato zložimo stvari, ki jih bomo obdržali. Če imajo v garaži ali uti svoje reči spravljene drugi družinski člani ali prijatelji, jih seveda povprašamo, kaj želijo obdržati, še bolje, da pri pospravljanju kar sodelujejo. Preden vse to ponovno zložimo v prostor, ga očistimo. Ometemo pajčevine, če kje opazimo plesen, površino dobro zdrgnemo z belilom ali kisom, hujše madeže na stenah prebarvamo s posebno barvo. S sten obrišemo prah (da, tudi na navpične površine se oprime), nato pometemo tla, jih pomijemo in z njih odstranimo morebitne madeže.



V garažah se na tleh pogosto pojavijo madeži motornega olja, ki jih je zelo težko očistiti, zato se večina z njimi kar sprijazni. A ni treba, da je tako. Če je madež svež, odvečno olje najprej popivnamo. Za to je odličen pesek za mačja stranišča, lahko pa uporabimo tudi staro krpo. Nato skodelico sode bikarbone zmešamo z malo vode, da dobimo pasto, z njo premažemo madež, zdrgnemo in speremo.

Namesto sode lahko uporabimo tudi detergent za ročno pomivanje posode, ker pa ta za razliko od sodine paste ni abraziven, bo treba vse skupaj zdrgniti z grobo ščetko, nato vse skupaj speremo. Za madeže, ki so na tleh že dolgo, bo treba uporabiti posebno čistilo. Omenjena metoda je namenjena betonskim površinam, keramične ploščice niso problematične, z lesenih tal pa olja najverjetneje ne bomo več odstranili. Ko se vse sveti, je čas, da v prostor vrnemo reči. Če je le mogoče, jih čim manj postavimo na tla.



Razporedimo jih v škatle ali vreče, in sicer tako, da jih bomo hitro znova našli, vreče obesimo pod strop ali na kaveljčke, ki jih pritrdimo v steno, škatle zložimo ob steno ali v kote. Na steno lahko obesimo tudi orodje, kolesa, manjše predmete, kot so žeblji, vijaki in podobno, pospravimo v steklene kozarce s pokrovom na navoj, na pokrov nanesemo močnejše lepilo in jih prilepimo pod police. Ko bomo kaj potrebovali, kozarec enostavno odvijemo in ga snamemo.