Prosinec s soncem obsijan: v Ljubljani 134 sončnih ur, običajno jih je le 69
Januar se je poslovil z zanimivo bero sončnih ur. V Ljubljani jih je bilo 134, običajno jih je le 69. Po podatkih Arsa je bil rekordno sončen tudi januar 2012, v Ljubljani je sonce sijalo kar 149 ur. V letih 2005 in 1981 ga je bilo za 133 ur, podobno kot letos, na četrto mesto se s 126 urami uvršča januar 2020. Sledita leti 2000 (120 ur) in 2002 (98 ur).
Najmanj sončnega vremena je bilo v tem mesecu leta 1970, le štiri ure. Med bolj oblačne spadajo še tisti v letih 1972, 1971 in 1974, ko je bilo manj kot 20 sončnih ur. Še več sonca je bilo letos v Mariboru, 137 ur oziroma 1,6-krat več kot v povprečju 1981–2010. Na Obali je sonce sijalo 151 ur, povprečje je 105 ur.
Poje žaga
Znano je, da sta optimalen čas sečnje dreves v gozdu pozna jesen in prva polovica zime. V tem obdobju les vsebuje manj vode in ob sušenju manj poka. Pomembno je tudi, da so takrat običajno temperature pod lediščem in tla zamrznjena ali zasnežena, zato so poškodbe na gozdnih tleh manjše. Odvisno pa je tudi od vrste sečnje, vrste dreves in namena uporabe. Zaradi vremenskih razmer lahko v tem času posekani les pustimo v gozdu, ker ni nevarnosti, da bi ga napadle glive ali škodljivci.
Obstaja veliko tradicionalnih pravil za sečnjo, med njimi je tudi vpliv lune. Za zdaj jasnih znanstvenih dokazov za to ni. Z vidika zaščite lesa je zimska sečnja vsekakor primernejša kot tista v toplejših delih leta, tudi kadar nameravamo les takoj po poseku predelati in naravno sušiti. A to ni pravilo za vse drevesne vrste.
Zaradi vremenskih razmer lahko v tem obdobju leta posekani les pustimo nekaj časa v gozdu, ker ni nevarnosti, da bi ga napadle glive ali škodljivci.
Bolj kot čas poseka je pomembno pravilno ravnanje s posekanim lesom, kar pa zahteva dobro poznavanje lesa. Za posek dreves v gozdu mora biti predhodno izdana odločba Zavoda za gozdove Slovenije, razen v primeru sanitarne sečnje okuženih ali s škodljivci napadenih, močno poškodovanih in podrtih dreves, ki jo lahko lastnik gozda začne izvajati tudi pred izdajo odločbe, mora pa o tem predhodno obvestiti zavod. Lastnik gozda mora upoštevati navodila in po poseku in spravilu lesa o zaključku del obvestiti pristojnega revirnega gozdarja.
Dela v gozdovih, kot sta sečnja in spravilo lesa, so zelo nevarna. Drevesa so običajno velika in lahko tehtajo več ton. Ko začnejo padati, je njihovo gibanje nepredvidljivo in odvisno od številnih dejavnikov: terena, vetra, oblike krošnje, poškodb debla in drugih. Pomembno je upoštevati, da pri sečnji ne vznemirjamo gozdnih živali, zato v času njihovega parjenja in vzgoje mladičev običajno ni dovoljena.
Fiziološka suša
Ponovne snežne pošiljke se Slovenije izogibajo. Brez snežnega pokrova je prezimovanje posevkov mnogo bolj izpostavljeno vplivom vremena, še posebno ob temperaturnih nihanjih oziroma odtajevanju in zamrzovanju površinskega sloja tal. Velika temperaturna nihanja lahko povzročijo težave tudi zimzelenim okrasnim rastlinam, ki iz zamrznjenih tal ne morejo črpati vode, vedno zeleni listi pa jo ob toplih dnevih izgubljajo, še posebno če uspevajo na sončnih legah.
Listi venejo, in če take razmere vztrajajo dlje, je zimska oziroma fiziološka suša neizbežna. Pogosto je to vidno na porjavelih in izsušenih listih rododendronov, azalej, lovorikovcev, cipres in na nekaterih iglavcih, zato je primerno, da zimzelene rastline zalijemo, predvsem koreninski del. Dobro pa je, da ohranimo pravo mero, rastline ne smejo biti čezmerno namočene.
Letošnji januar je bil suh in v večjem delu Slovenije brez snega. V vetrovnih dneh se rastline in tla še bolj izsušijo. Izsušena tla pomenijo močno tveganje za odnašanje površinskega sloja na območjih, ki so izpostavljena močnemu vetru oziroma burji, ponekod pa se lahko stopnjuje požarna ogroženost.
Velika temperaturna nihanja lahko povzročijo težave tudi zimzelenim okrasnim rastlinam, ki iz zamrznjenih tal ne morejo črpati vode.
Na nekaterih območjih po Sloveniji (Bela krajina, Bovško, Dolenjska in Goriška) je bila ob koncu januarja srednja stopnja požarne ogroženosti, to pomeni, da lahko malomarno odvržena goreča vžigalica že povzroči požar. V gozdu je širjenje požara srednje hitro, na odprtem prostoru kar hitro. Ker bodo vremenske motnje v prihodnjih dneh le občasno oplazile naše kraje, se bo suho vreme nadaljevalo, le na zahodu bo nekoliko več dežnih kapelj.
