Prostornejši brat iz družine ID (FOTO)

Svetovni avto leta 2021 je prestižni naslov, ki nalaga nekaj bremena tudi na nepristranskega preizkuševalca, čeprav se zaveda, da kaj takega, kot je najboljši globalni avtomobil, v resnici ne obstaja. Je pa priznanje, ki ga je dobil ID.4 kot drugi povsem električni volkswagen, nesporna podpora težnji, ki sliši na ime avtomobilska električna prihodnost.

Prostorno in udobno

ID.4 je mlajši in hkrati večji brat ID.3, ki je prvenec na Volkswagnovi platformi za električna vozila (MEB). Če je drugi petvratni kompaktnež, so ID.4 zasnovali kot urbani suv oziroma križanec. Čeprav gre za kar zajetno vozilo (dolžina 4584, širina 1852 in višina 1603), ima medosno razdaljo le dva milimetra daljšo kot ID.3. Se pa dodatnih skoraj 30 centimetrov, ki jih je ID.4 pridobil predvsem z večjim zadnjim previsom, konkretno pozna pri prostornosti potniške kabine in velikosti prtljažnega prostora (543–1575 litrov).

Na odličnih, udobju prilagojenih sedežih tako spredaj kot zadaj vlada razkošje prostora, tako da tudi višjerasli ne bodo imeli težav. V potniški kabini prevladujejo solidni materiali. Je pa armaturna plošča skoraj prekopirana iz ID.3; prevladujejo čiste linije in načelo manj je več. Identičen je volan in enaka je ročica za izbiro smeri vožnje (nekoč bi ji rekli ročica samodejnega menjalnika), ki je pritrjena na desni strani škatle, nameščene pred volanskim obročem, v kateri so osnovni instrumenti. Ker na sredinski konzoli med sprednjima sedežema ni nikakršnih upravljalnikov, so ves prostor namenili odlagalnim površinam.

Dobra lega na cesti

ID.4 ima akumulator v dnu potniške kabine, kar prispeva k nizkemu težišču vozila, to pa k dobri legi. Čeprav sta gnani le zadnji kolesi, tudi ob namernem pretiravanju nisem imel nikakršnih težav, vodljivost je solidna in ID.4 tudi na zelo ovinkasti cesti deluje suvereno. Zato lahko pohvalim uglašenost podvozja (voznik lahko izbira med več voznimi režimi), ki je presenetljivo dobro kos več kot dve toni težkemu vozilu. Z majhnim obračalnim krogom se, kljub zajetnosti, ID.4 dovolj dobro znajde tudi v mestu.

Navora ne manjka

V ID.4 so na voljo vsi Volkswagnovi asistenčni sistemi. Je pa treba po nemški maniri za marsikaj doplačati. Serijski so sprednji in zadnji led-žarometi in solidna je kamera za vzvratno vožnjo. V testnem primerku mi je ugajal tudi radarski tempomat, manj pa sistem za prepoznavanje prometnih znakov oziroma hitrostnih omejitev.

Testni primerek je bil t. i. 1st edition, ta ima nekaj posebnosti, ki jih v ID.4, kakršni so zdaj na prodaj, ni več. Elektromotor ima največjo moč 150 kW (204 KM), baterija pa zmogljivost 77 kWh, kar zadošča za 522 prevoženih kilometrov po WLTP-meritvi. Vsi ID.4, ne glede na moč elektromotorja, torej tudi testni, dosežejo najvišjo hitrost 160 km/h, kar je skorajda že standard za srednje zmogljiva električna vozila. Morebitno pomanjkanje najvišje hitrosti ID.4 odlično nadomesti z velikim navorom, ki je na voljo od starta, torej od samega premika vozila ob speljevanju.

Tudi za večje razdalje

Testni primerek sem polnil na javni 7,2-kW polnilni postaji, nekaj malega, predvsem za preizkus, pa tudi na domačem omrežju. Že po nekaj dneh sem pozabil na bencin in brez težav prevozil tudi večje razdalje. Seveda je doseg zelo, poudarjam, zelo odvisen od načina vožnje. Električna vožnja se najbolje izkaže v mestu in na počasnih podeželskih cestah, kjer z zaviranjem rekuperiramo veliko kinetične energije. Kot že nekaj časa vemo, in to je potrdil tudi ID.4, pa se nesramno poveča poraba energije in s tem praznjenje baterije med vožnjo po avtocesti, kjer brez težav z nekaj prevoženimi kilometri pri 140 ali 150 km/h skrajšate doseg za več kot 50 kilometrov. Med svojim značilnim voznim ciklom, med katerim sem približno polovico kilometrov prevozil po avtocesti, sem z enim napolnjenjem naredil dobrih 400 kilometrov.

Seveda ID.4 ni poceni. Zato dilema pred nakupom ostaja. Če denar ni nepremostljiva ovira in če si poleg tega lahko privoščite še domačo polnilno postajo, pa …