Protiturški tabor nad Vipavsko dolino
Dolina reke Vipave je ena sama velika prometnica. Leži v smeri vzhod–zahod. Na vzhod vodijo poti proti Reki in Jadranskemu morju, pa čez Postojno in Hrušico prek dinarske pregrade v Ljubljansko kotlino in naprej proti vzhodu v Panonsko nižino. Proti zahodu je na dosegu roke Padska nižina.
Rodovitna dolina prav vabi k naselitvi, a vse te ugodnosti so skozi zgodovino povzročale kup težav zaradi vojske in roparskih band, ki so se potikale po teh krajih.
Prebivalstvo se je znašlo, kot je vedelo in znalo. Po dolini je zrasla vrsta gradov in utrjenih naselij, pa tudi kmečkih vojaških taborov. Eden takih je v vasi Črniče. Vasica kakih deset kilometrov zahodno od Ajdovščine leži ob glavni prometnici. Od nekdaj je bila v nevarnosti. Najprej so jo ogrožali Turki, ki so občasno hodili na roparske pohode iz Bosne, nato pa še stalne vojne med Avstrijo in Beneško republiko. Čas od 15. pa do 18. stoletja je bil čas neprestanih nemirov, po tistem pa ni bilo več potrebe po utrjenih zgradbah.
Z vzpetine se odpre lep razgled daleč naokoli.
Za varnost je vsekakor treba poskrbeti. Vaščani so kakih tristo višinskih metrov nad vasjo na manjšem kuclju, ki gleda iz pobočja Trnovskega gozda, zgradili utrjeni kmečki tabor. Do njega se sprehodimo kar po cesti, saj je gozd tako rekoč neprehoden. Najprej se po uri hoda dvignemo do vasice Ravne in nato še do dobrih deset minut oddaljenega Tabora. Oba zaselka sta podružnici vasi globoko v dolini.
Tabor v Črničah je nekoliko drugačen od preostalih kmečkih taborov v Slovenji. Običajno so manjša in z obzidjem ščitijo le lokalno cerkvico. Tu pa je obzidano celotno naselje in o cerkvi ni prav nobenega sledu. Še danes je obod z nekaj obrambnimi stolpi v dobršni meri ohranjen. V tabor vstopimo skozi dvojni utrjeni vhod, znotraj pa je kopica hiš in gospodarskih poslopij. Novogradnje so prijetno vklopljene v vojaški tabor. Obzidje se je ohranilo, zraven so dodali še nove zidove in hiše so bile postavljene.
Z vzpetine tabora se odpre lep razgled daleč naokoli. Za hrbtom je temačno strmo pobočje Trnovskega gozda, na jugu pa precej bolj prijeten pogled na Vipavsko dolino globoko spodaj in kraško planoto Kras nad dolino, kjer se na drugi strani že vidi prav do Jadranskega morja in Padske nižine.
Tabor v Črničah je nekoliko drugačen od preostalih kmečkih taborov v Sloveniji.
Obisk tabora nad Črničami je potovanje v čase srednjega veka in na sončna pobočja, ki se dvigajo vse tja do Trnovskega gozda visoko nad dolino.
