OŽIVLJANJE
Prva pomoč rešuje življenja
RKS ob svetovnem dnevu prve pomoči znova opominja, da bi bilo treba te vsebine vpeljati v osnovnošolski učni program.
Odpri galerijo
Na tečajih se naučimo, kako pravilno pristopiti k poškodovancu in ga pregledati. FOTO: Aleš Černivec
Pobudo, da bi postala druga sobota v septembru svetovni dan prve pomoči, je leta 2000 dalo šestnajst evropskih nacionalnih organizacij Rdečega križa, pravi Željko Malić, samostojni strokovni sodelavec za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije. Dobro je bila sprejeta in že čez tri leta je kar 115 nacionalnih organizacij Rdečega križa po vsem svetu z različnimi dejavnostmi zaznamovalo svetovni dan prve pomoči. »Družba se namreč vse bolj zaveda pomena prve pomoči in njene nenadomestljivosti.«
Letošnji dan ima naslov Naslavljanje izključenosti s pomočjo prve pomoči in je torej še posebno usmerjen v najbolj ogrožene skupine prebivalstva (starostniki, nosečnice, otroci, invalidi). Učenje prve pomoči v gospodinjstvih z ranljivimi člani bo pomembno pripomoglo k izboljšanju kakovosti življenja vseh družinskih članov, ohranjanju zdravja in skrbi za druge; če ima znanje, lahko sebi ali drugemu po svojih močeh v primeru poškodbe ali nenadnega poslabšanja zdravja pomaga prav vsakdo, čeprav le pokliče reševalce ali ustavi krvavitev.
Številne brezplačne delavnice prve pomoči bodo v soboto (14. septembra) organizirala območna združenja RKS v sodelovanju z licenciranimi predavatelji prve pomoči RKS in prostovoljci, ki delujejo v ekipah prve pomoči, je dogajanje ob letošnjem dnevu predstavil Malić. »Tovrstni dogodki oziroma akcije so izjemno pomembni, saj z njimi prebivalstvo opolnomočimo za nudenje prve pomoči. Ugotavljamo, da ima kontinuirano izobraževanje pozitivne učinke na posameznikovo samozavest. Obnavljanje znanja in veščin prve pomoči pomembno vpliva na posameznikovo odločitev za pomoč ponesrečenemu ali nenadoma obolelemu.«Osnove v šolo
Ljudje žal še vedno premalokrat nudijo prvo pomoč, predvsem zaradi neznanja, zato se na RKS trudijo, da bi bila odzivnost prebivalstva večja. K temu bi pomembno prispevale vsebine prve pomoči v osnovnih šolah, ki bi se jih naši najmlajši učili postopno, pravi sogovornik. »Rdeči križ Slovenije si že dobro desetletje prizadeva te vsebine vnesti v osnovnošolski učni program. Leta 2016 so nevladne organizacije (Slovenski reanimacijski svet pri Slovenskem združenju za urgentno medicino, RKS, Iniciativa AED ter Zveza Lions klubov, distrikt 129, Slovenija) podprle pobudo Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega parlamenta ter pozvale Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS k umestitvi dvournega učenja temeljnih postopkov oživljanja v obstoječi šolski program.«
To ne bi bil poseben predmet, temveč bi se osnov prve pomoči učili v okviru predmetov biologija in športna vzgoja. Malić pravi, da bi po podatkih ZDA in nekaterih držav EU uspešna implementacija programa lahko rešila mnogo življenj, izboljšala produktivnost družbe in zmanjšala stroške zdravstvenega varstva. »Rdeči križ Slovenije bo zato še naprej stremel h krepitvi dialoga z državo. Tudi naprej bomo organizirali in izvajali tečaje in delavnice prve pomoči ter v sodelovanju s partnerji dokazovali, da je prva pomoč pomemben del našega vsakdanjega življenja. Znanja in veščine koristijo tako otrokom in mladostnikom kot odraslim in starejšim.«
Letošnji dan ima naslov Naslavljanje izključenosti s pomočjo prve pomoči in je torej še posebno usmerjen v najbolj ogrožene skupine prebivalstva (starostniki, nosečnice, otroci, invalidi). Učenje prve pomoči v gospodinjstvih z ranljivimi člani bo pomembno pripomoglo k izboljšanju kakovosti življenja vseh družinskih članov, ohranjanju zdravja in skrbi za druge; če ima znanje, lahko sebi ali drugemu po svojih močeh v primeru poškodbe ali nenadnega poslabšanja zdravja pomaga prav vsakdo, čeprav le pokliče reševalce ali ustavi krvavitev.
Kaj je prva pomoč?Kirurg Mirko Derganc (1914–1981) je v priročniku Osnove prve pomoči za vsakogar (leta 1994 ga je izdal RKS) zapisal, da je prva pomoč »neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovani ali nenadno oboleli na kraju dogodka in čim prej po dogodku. Opravimo jo s preprostimi pripomočki in z improvizacijo, z zasilnim transportom vred. Prva pomoč traja toliko časa, dokler ne prispe strokovna pomoč ali dokler s poškodovanim/obolelim ne dosežemo ustrezne strokovne pomoči.«
Številne brezplačne delavnice prve pomoči bodo v soboto (14. septembra) organizirala območna združenja RKS v sodelovanju z licenciranimi predavatelji prve pomoči RKS in prostovoljci, ki delujejo v ekipah prve pomoči, je dogajanje ob letošnjem dnevu predstavil Malić. »Tovrstni dogodki oziroma akcije so izjemno pomembni, saj z njimi prebivalstvo opolnomočimo za nudenje prve pomoči. Ugotavljamo, da ima kontinuirano izobraževanje pozitivne učinke na posameznikovo samozavest. Obnavljanje znanja in veščin prve pomoči pomembno vpliva na posameznikovo odločitev za pomoč ponesrečenemu ali nenadoma obolelemu.«
Osnove v šolo
Če imamo ustrezno znanje prve pomoči, lahko oskrbimo tudi poškodovan gleženj. FOTO: Aleš Černivec
Ljudje žal še vedno premalokrat nudijo prvo pomoč, predvsem zaradi neznanja, zato se na RKS trudijo, da bi bila odzivnost prebivalstva večja. K temu bi pomembno prispevale vsebine prve pomoči v osnovnih šolah, ki bi se jih naši najmlajši učili postopno, pravi sogovornik. »Rdeči križ Slovenije si že dobro desetletje prizadeva te vsebine vnesti v osnovnošolski učni program. Leta 2016 so nevladne organizacije (Slovenski reanimacijski svet pri Slovenskem združenju za urgentno medicino, RKS, Iniciativa AED ter Zveza Lions klubov, distrikt 129, Slovenija) podprle pobudo Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega parlamenta ter pozvale Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS k umestitvi dvournega učenja temeljnih postopkov oživljanja v obstoječi šolski program.«Če imamo ustrezno znanje prve pomoči, lahko oskrbimo tudi poškodovan gleženj. FOTO: Aleš Černivec
Pri temeljnem postopku oživljanja je v veliko pomoč defibrilator. FOTO: Aleš Černivec
»Obnavljanje znanja in veščin prve pomoči pomembno vpliva na posameznikovo odločitev za pomoč ponesrečenemu ali nenadoma obolelemu.«
To ne bi bil poseben predmet, temveč bi se osnov prve pomoči učili v okviru predmetov biologija in športna vzgoja. Malić pravi, da bi po podatkih ZDA in nekaterih držav EU uspešna implementacija programa lahko rešila mnogo življenj, izboljšala produktivnost družbe in zmanjšala stroške zdravstvenega varstva. »Rdeči križ Slovenije bo zato še naprej stremel h krepitvi dialoga z državo. Tudi naprej bomo organizirali in izvajali tečaje in delavnice prve pomoči ter v sodelovanju s partnerji dokazovali, da je prva pomoč pomemben del našega vsakdanjega življenja. Znanja in veščine koristijo tako otrokom in mladostnikom kot odraslim in starejšim.«
