RAJ DOMA
Prvega pobiramo že maja
Zgodnji krompir je poslastica, ki se je vrtnarji veselijo že od zgodnje pomladi; sadimo ga lahko že marca, vendar mora biti temperatura zemlje vsaj devet stopinj.
Odpri galerijo
Semenski krompir naj ima do pet centimetrov premera. FOTO: Guliver/Getty Images
Zaradi izjemno toplega konca februarja in začetka marca se že zbujajo skomine pri najbolj vnetih vrtičkarjih. Čeprav vremenoslovci še napovedujejo temperaturni preobrat, že lahko razmišljamo o tem, kaj in kdaj bomo začeli saditi in sejati. Med prvimi si bo prostor na gredah izboril krompir, če se podvizamo in dovolj zgodaj posadimo zgodnje sorte, se lahko nadejamo, da ga bomo pobirali že proti koncu maja.
Krompir ima v slovenski prehrani izjemno pomembno vlogo, a če ga hočemo vzgajati sami, potrebujemo kar precej prostora na vrtu. Dobro bi bilo sicer, če bi o njegovi spomladanski saditvi razmišljali že jeseni, da bi na grede, kjer ga nameravamo gojiti, posejali rastline za zeleno gnojenje. V mešanici bi morale biti zlasti bela gorjušica in oljna redkev, ki ju pred zimo vkopljemo v zemljo, pred sajenjem pa pognojimo še s kompostom.
Krompir je treba pred sajenjem nakaliti. Naložimo ga v zabojčke, le v eno plast, in jih zložimo v primerno topel prostor z dovolj svetlobe. Če bo temperatura okoli 20 stopinj, bo začel kaliti v dveh tednih, pri nižji temperaturi, okoli 15 stopinj, se bo ta čas podaljšal na od tri do štiri tedne. A se potrpljenje splača, saj bo tak krompir nastavil več kaličev. Ko imajo ti kak centimeter, je krompir primeren za sajenje. Velikost gomoljev naj bo premera pet centimetrov, če so zelo veliki, jih je bolje prerezati, vendar v tem primeru tvegamo okužbe.
Pri izbiri grede, kamor ga bomo sadili, upoštevajmo kolobar in dobre ter slabe sosede. Na isto gredo ga sadimo na tri ali še bolje na štiri leta, najbolje se mu bo godilo v zemlji, ki je pred njim gostila kapusnice. Za sosede mu privoščimo stročnice, špinačo in kolerabico, za zaščito pred največjim škodljivcem, koloradskim hroščem, pa poleg njega posadimo cvetoče kapucinke, žametnico in ognjič ter špinačo in hren.
Čeprav setveni koledar predvideva, da ga sadimo že marca, preverimo temperaturo zemlje, ki bi morala biti 9 stopinj.
Nakaljeni krompir polagamo v sadilne jarke, ki so globoki od pet do deset centimetrov, zgodnje sorte sadimo globlje, saj bodo tako zavarovane pred mrazom. Sadimo na razdalji 40 centimetrov, razmik med vrstami naj bo pol metra. Krompir bo zrasel v dobrih dveh mesecih, v tem času ga vsaj enkrat okopljemo in osujemo. Nasuta zemlja ga ščiti pred mrazom in zadržuje vlago, ki je krompir potrebuje kar veliko.
Krompir ima v slovenski prehrani izjemno pomembno vlogo, a če ga hočemo vzgajati sami, potrebujemo kar precej prostora na vrtu. Dobro bi bilo sicer, če bi o njegovi spomladanski saditvi razmišljali že jeseni, da bi na grede, kjer ga nameravamo gojiti, posejali rastline za zeleno gnojenje. V mešanici bi morale biti zlasti bela gorjušica in oljna redkev, ki ju pred zimo vkopljemo v zemljo, pred sajenjem pa pognojimo še s kompostom.
Krompir je treba pred sajenjem nakaliti. Naložimo ga v zabojčke, le v eno plast, in jih zložimo v primerno topel prostor z dovolj svetlobe. Če bo temperatura okoli 20 stopinj, bo začel kaliti v dveh tednih, pri nižji temperaturi, okoli 15 stopinj, se bo ta čas podaljšal na od tri do štiri tedne. A se potrpljenje splača, saj bo tak krompir nastavil več kaličev. Ko imajo ti kak centimeter, je krompir primeren za sajenje. Velikost gomoljev naj bo premera pet centimetrov, če so zelo veliki, jih je bolje prerezati, vendar v tem primeru tvegamo okužbe.
Maja se nam že obeta prvi pridelek. FOTO: Guliver/Getty Images
Čeprav setveni koledar predvideva, da ga sadimo že marca, preverimo temperaturo zemlje, ki bi morala biti 9 stopinj.
Nakaljeni krompir polagamo v sadilne jarke, ki so globoki od pet do deset centimetrov, zgodnje sorte sadimo globlje, saj bodo tako zavarovane pred mrazom. Sadimo na razdalji 40 centimetrov, razmik med vrstami naj bo pol metra. Krompir bo zrasel v dobrih dveh mesecih, v tem času ga vsaj enkrat okopljemo in osujemo. Nasuta zemlja ga ščiti pred mrazom in zadržuje vlago, ki je krompir potrebuje kar veliko.
