Prvi vročinski val: letošnja vročina je udarila z vso silo
Po zelo variabilnem, predvsem deževnem in muhastem vremenu v maju in tudi v začetku junija smo dočakali nekaj vročine. Že ob koncu minulega tedna se je zjasnilo in začele so padati prve tridesetice, marsikje je zapihal jugozahodni veter, temperatura zraka pa se je po nižinah dvignila nad 30 °C. Vročina se je čez teden stopnjevala, povečala se je tudi možnost popoldanskih vročinskih neviht. Že konec tedna pa spet kaže na krajevne padavine in konec prvega vročinskega vala.
Do začetka 70. let 20. stoletja v Ljubljani nismo zabeležili niti ene tropske noči.
Vročinskih valov je v zadnjih letih več kot v minulih desetletjih. Tudi projekcije podnebnih sprememb kažejo, da se bo vročinski stres stopnjeval in bo imel velik vpliv na živi svet. Poletja so se v zadnjih desetletjih ogrela najbolj od vseh letnih časov. Število vročih dni s temperaturo nad 30 °C na leto se je v nižinskih delih Slovenije v tem času povečevalo za tri dni na desetletje. Hkrati so se povečevali pogostost, jakost in trajanje vročinskih valov in je začelo strmo naraščati tudi število toplih dni s temperaturo nad 25 °C. V Sloveniji so bile tropske noči, ko se temperatura ni spustila pod 20 °C, na začetku in sredi 20. stoletja, razen na Obali, redek pojav. Do začetka sedemdesetih let 20. stoletja v Ljubljani nismo zabeležili niti ene same tropske noči, v zadnjih nekaj desetletjih pa je bila vedno zabeležena vsaj ena na leto.
Kaj je vročinski val?
Nastanek vročinskega vala je povezan z dotekanjem toplega zraka, ki je lahko morsko-tropska zračna masa ali pa celinsko-tropska. Zračna masa mora vztrajati nad našimi kraji vsaj nekaj dni, drugače ne moremo govoriti o vročinskem valu, ampak le o prehodnem vročem dnevu ali dveh. Morsko-tropska zračna masa vsebuje več vlage, zato razlika med dnevno najnižjo in najvišjo temperaturo ni tako izrazita. Običajno je ozračje bolj soparno in lahko nastajajo nevihte. Celinsko-tropska zračna masa vsebuje manj vlage, je bolj stabilna in tudi vroča. Zato je dnevni temperaturni hod izrazitejši, višje so tudi dnevne najvišje temperature, vendar so noči v primerjavi z morsko tropsko zračno maso hladnejše.
Na kresno noč imajo po izročilu posebno moč kresne rastline, čarobna naj bi bila tudi voda.
Slovensko meteorološko društvo je na znanstvenem posvetu o vročinskih valovih sprejelo definicijo vročinskega vala: to je obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad izbrano mejo, ki je odvisna od podnebnega tipa. Za zmerno podnebje hribovitega sveta znaša meja 22 °C, za celinsko podnebje 24 °C in za milo sredozemsko podnebje 25 °C. Napovedi scenarijev podnebnih sprememb kažejo, da se bo naraščanje temperature zraka v Sloveniji v 21. stoletju nadaljevalo, velikost dviga pa je zelo odvisna od scenarija izpustov toplogrednih plinov. Po vsej verjetnosti bodo poletja ob koncu 21. stoletja zelo vroča. V nižinskih delih Slovenije lahko pričakujemo tudi do devetdeset vročih dni s temperaturo nad 30 °C na leto. Dvig temperature bo močno povečal toplotno obremenitev. V primeru optimističnega scenarija izpustov se bo število vročih dni v Sloveniji do konca stoletja povečalo za približno 6, v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov za približno 11 dni, v primeru pesimističnega scenarija izpustov pa za približno 27 dni. V vseh scenarijih se bosta povečala število in trajanje vročinskih valov. V primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov bomo imeli konec stoletja povprečno vsaj en vročinski val na leto, ki bo po jakosti primerljiv ali hujši od vročinskega vala, ki smo ga imeli poleti 2003. Več bo tudi tropskih noči, ko se temperatura ponoči ne bo spustila pod 20 °C.
Mit kresne noči
Ob koncu junija nastopi poletje. Noč se začne spet daljšati, dan pa krajšati. Čeprav se glede na uradni koledar poletje začne 21. junija, je po ljudskem koledarju najkrajša noč v letu med 23. in 24. junijem. To je kresna noč. To je tudi čas, ki ga zaznamuje kresničevje, zelnata trajnica s podzemno koreniko. Listi so zelo veliki, dolgopecljati, pernato sestavljeni, listni deli jajčasti, po robu ostro dvojno nazobčani. Cvetovi so zelo drobni, večinoma enospolni, združeni v podaljšana in latasta socvetja, ki spominjajo na mačice. Na kresno noč imajo po izročilu posebno moč kresne rastline, to so ivanjščice, šentjanževke, kresničevje in praprot. Naši predniki so verjeli, da na praproti počiva sv. Janez Krstnik, ki goduje na ta dan in se ponoči ustavi pri hiši.
Krésnik, ki ga častimo ob najdaljšem dnevu, na kresno noč 24. junija, je po ljudskem verovanju bitje, ki predstavlja sonce in ima največjo moč ob kresu. Mnoge vraže in običaji, ki so povezani s tem dnem, so ostanek tega čaščenja. Pomagali so mu s kurjenjem kresov, spuščanjem gorečih koles po pobočju, včasih so celo skakali čez ogenj in živino gnali po žerjavici. Na to noč naj bi čarobno moč imela tudi voda, ki naj bi zdravila številne tegobe. Praprot ali kresničevje so polagali po tleh po hiši in hlevu, zatikali so jih za okna in vrata in razporejali po njivah, da bi ljudi, živino in pridelek obvarovali pred ognjem, nevihtami in kačami. V belokranjskih vaseh še vedno živi običaj kresovanja. Skupina deklet na kresni večer obiskuje domačije in pojejo pred vrati. Obvezno jih spremlja moški s piščaljo, ki nepretrgoma piska. Ena od kresnic nosi košaro, v katero zbirajo darove gospodinj. Ko pridejo k hiši, stopijo v kolo, kot imenujemo krog, ki ga je gospodinja naredila iz ivanjih rož, kot pravijo tam kresničevju.
