POMEMBEN MAGNET
Ptice so doma na Žagarjevi solzi
Jezero je pomemben magnet za vse vrste vodnih ptic, ki jih lahko opazujemo iz čolna; vse bolj priljubljeno postaja za supanje.
Odpri galerijo
Dostop do vode je urejen. Fotografije: Primož Hieng
Trbojsko jezero, imenovano tudi Mavško ali Kranjsko jezero, najbolj romantični mu pravijo tudi Žagarjeva solza, je nastalo, ko so leta 1986 med gradnjo Hidroelektrarne Mavčiče zajezili reko Savo.
Voda je delno potopila čudovito in nenavadno sotesko Zarica, ki jo je vrezala Sava. Prodišča, rečne loge in brzice je zamenjalo jezero in postalo dom številnim vodnim pticam. Nekatere tu gnezdijo, druge pridejo na zimske počitnice, tretje so na jezeru le na kratkotrajnem obisku. Posebej velja omeniti velikega žagarja, saj večina slovenske populacije te redke ptice gnezdi prav na Trbojskem jezeru.
Jezero je pomembno prezimovališče vodnih ptic, »predvsem iz rodu plojkokljunov, kamor spadajo labodi, gosi in race«, pravi Borut Rubinič, ki jezero imenuje tudi zeleno gnezdo Gorenjske. V času popisa med januarjem in septembrom 2006 so namreč zabeležili 106 vrst ptic, od tega 62 gnezdilk. Tu je mogoče naleteti na skoraj vse slovenske vrste rac, tudi redke kot zimska raca, beloliska, mali žagar in v svetovnem merilu ogrožena kostanjevka. Med rednimi obiskovalkami pa so, denimo, mlakarice, živžgavka, v času selitve žličarica in dolgorepa raca.
Poleg rac se pozimi na jezeru pojavljajo številni labodi grbci, razne vrste ponirkov, predvsem mali in čopasti, redkeje tudi polarni in rdečegrli slapnik. Redni gostje so še kormorani in več vrst galebov, celo redkejše vrste kot rjavi, kaspijski in redki triprsti galeb. Podvodni svet s številnimi vrstami rib pa je zgodba zase.
Na razgibanih konglomeratnih stenah s spodmoli rastejo tudi rastline, ki jih sicer najdemo v gorah. Na jezeru imate možnost opazovati živali in rastline iz čolna, v zadnjem času pa je postalo priljubljeno tudi med ljubitelji supanja. Trbojsko jezero je umetna akumulacija in pretok običajno ni hiter. Tako je pozimi večinoma zamrznjeno. Bregovi so strmi, deloma poraščeni, deloma urbanizirani. »Naravo jezera s svojim delovanjem dopolnjujejo obvodni gozdovi, travniki in njive ter spokojne vasi.«
Voda je delno potopila čudovito in nenavadno sotesko Zarica, ki jo je vrezala Sava. Prodišča, rečne loge in brzice je zamenjalo jezero in postalo dom številnim vodnim pticam. Nekatere tu gnezdijo, druge pridejo na zimske počitnice, tretje so na jezeru le na kratkotrajnem obisku. Posebej velja omeniti velikega žagarja, saj večina slovenske populacije te redke ptice gnezdi prav na Trbojskem jezeru.
Obala jezera je zelo slikovita.
Jezero je pomembno prezimovališče vodnih ptic, »predvsem iz rodu plojkokljunov, kamor spadajo labodi, gosi in race«, pravi Borut Rubinič, ki jezero imenuje tudi zeleno gnezdo Gorenjske. V času popisa med januarjem in septembrom 2006 so namreč zabeležili 106 vrst ptic, od tega 62 gnezdilk. Tu je mogoče naleteti na skoraj vse slovenske vrste rac, tudi redke kot zimska raca, beloliska, mali žagar in v svetovnem merilu ogrožena kostanjevka. Med rednimi obiskovalkami pa so, denimo, mlakarice, živžgavka, v času selitve žličarica in dolgorepa raca.
Poleg rac se pozimi na jezeru pojavljajo številni labodi grbci, razne vrste ponirkov, predvsem mali in čopasti, redkeje tudi polarni in rdečegrli slapnik. Redni gostje so še kormorani in več vrst galebov, celo redkejše vrste kot rjavi, kaspijski in redki triprsti galeb. Podvodni svet s številnimi vrstami rib pa je zgodba zase.
Obala jezera je zelo slikovita.
Na razgibanih konglomeratnih stenah s spodmoli rastejo tudi rastline, ki jih sicer najdemo v gorah. Na jezeru imate možnost opazovati živali in rastline iz čolna, v zadnjem času pa je postalo priljubljeno tudi med ljubitelji supanja. Trbojsko jezero je umetna akumulacija in pretok običajno ni hiter. Tako je pozimi večinoma zamrznjeno. Bregovi so strmi, deloma poraščeni, deloma urbanizirani. »Naravo jezera s svojim delovanjem dopolnjujejo obvodni gozdovi, travniki in njive ter spokojne vasi.«
