Pult redno čistimo
Da je stranišče umazan prostor, kjer se bakterije hitro širijo, je jasno vsem, zato ga redno čistimo in razkužujemo, si po uporabi umivamo roke, ga zračimo in odišavljamo. Kaj pa kuhinja? Prostor, kjer pripravljamo hrano, ki jo nato zaužijemo mi, naši družinski člani in prijatelji? To bi moral biti prostor, ki je vedno brezhibno čist, sicer bo nekaj časa treba stranišče uporabljati še pogosteje. A prav v kuhinji je nekaj predmetov in površin, ki so najbolj umazani v vsem domu.
Med njimi sta denimo gobica za pomivanje posode in gobasta krpa, s katero brišemo razlite tekočine ter drugo nesnago. Ker sta obe večino časa vlažni, se na njima bakterije razmnožujejo kot za stavo, ker je v kuhinji običajno toplo, je proces razmnoževanja še hitrejši. Pred štirimi leti so v Nemčiji izvedli raziskavo, v kateri so testirali 14 gobic za pomivanje posode, na njih pa so našli neverjetnih 54 milijonov bakterij na kvadratni centimeter.
Večina je bila k sreči človeku nenevarna, a se je med temi našlo tudi nekaj bakterij salmonele in E.coli, ki lahko povzročijo nemalo prebavnih težav. Kuhinjske gobice in gobaste krpe je zato priporočljivo menjati vsaj vsakih 14 dni, če začnejo oddajati neprijeten vonj, še prej. V primeru, da z njimi brišemo površine, kjer so ležala živila, škropljena s pesticidi, ali meso, pa krpe zavržemo takoj po uporabi.
Sicer pa za najbolj umazan del kuhinje veljajo delovne površine. To najbrž ni presenetljivo, saj se ravno njih živila najpogosteje dotikajo, ker je to običajno tudi zadnje mesto, preden romajo na krožnik, jih je treba redno čistiti in razkuževati. Dovolj bo, da jih po vsaki uporabi zdrgnemo z mešanico sode bikarbone in vode, bolj občutljive pa obrišemo z mešanico kisa in vode.
V kuhinji raje ne polagajmo lesenih talnih oblog.
Tako kis kot soda namreč delujeta antibakterijsko. Uporabimo lahko seveda tudi posebno razkužilo, a bodo domače sestavine delo opravile enako dobro. Razlog, zakaj je treba kuhinjske pulte redno čistiti, pa ni le higienski, zanje je treba skrbeti tudi, če želimo, da bo kuhinja dolgo lepa in nepoškodovana. Še posebno to velja za površine svetlih barv. Tem največjo nevarnost povzroča kurkuma. Izredno zdrava in okusna začimba namreč za seboj pušča trdovratne rumene sledi, ki jih je pogosto nemogoče odstraniti, še posebno če jih ne opazimo dovolj hitro.
Enako velja za polito olje, paradižnikovo omako, rdeče vino in podobne madeže. Če dovolimo, da se na lakirani površini zasuši olje, se bo to zažrlo v premaz in s površine ga ne bo mogoče odstraniti, ne da bi hkrati odstranili tudi slednjega.
Še bolj umazana od delovnih površin pa so kuhinjska tla. Nanje pogosto kaj pade, se polije, za nameček pa po njih še hodimo in s tem v prostor vnašamo dodatne bakterije in umazanijo. Kako učinkovito in hitro bomo očistili kuhinjska tla, je odvisno od talne obloge. Ploščice je najlažje poškropiti z razkužilom in obrisati, tudi sprotno brisanje madežev je v tem primeru najhitrejše.
Na kvadratnem centimetru gobice je na milijone bakterij.
Največ težav bomo imeli z lesenimi oblogami, zato teh v kuhinjo raje niti ne polagajmo. Les je namreč še posebno občutljiv za vlago. Dovolj je že, da je pogosto in dlje izpostavljen vlagi, kar med kuhanjem zagotovo bo, če bomo po njem kaj polili, je treba madež nemudoma pobrisati, sicer se bo les napihnil. Še večja težava nastane, če po lesu polijemo denimo tekočine, ki so se natekle iz mesa. Vsaj del jih bo les vsrkal, preden nam bo uspelo prijeti cunjo, tam pa se bodo začele razmnoževati nevarne bakterije.
