Pust pokopan, mraz odgnan

Po odjugi je Slovenijo preplavila najprej polarna, v noči na petek pa še arktična zračna masa. Ta je prinesla mraz in nizko vlažnost zraka. Kljub obilju vlage v tleh, ki so jih namočile padavine ob odjugi, so bili dnevi sončni, brez običajne megle. Po nižinah se je v številnih krajih jutranja temperatura zraka spustila pod ničlo, v alpskih dolinah in na območjih s snežno odejo je zdrknila še nižje, do –15 °C, v visokogorju pod –20 °C, na mraziščih pa je bilo še hladneje.

Ob nizkih temperaturah nas je pogosto zeblo. Ljudje moramo vzdrževati razmeroma stalno telesno temperaturo. Številni dejavniki vplivajo na toplotno bilanco telesa, med meteorološkimi so temperatura in vlažnost zraka, kratko in dolgovalovno sevanje ter hitrost vetra. Vsi vemo, da nam bo zaradi vetra hladneje, saj ta odnaša segrete plasti zraka nad kožo in nas tako hladi.


Za vrednotenje toplotnega občutja so že več desetletij na razpolago empirični modeli, s katerimi lahko upoštevamo vse pomembne dejavnike. Eden takih je ohladitveni indeks, to je »wind chill«, pri katerem občutek mraza določamo glede na hitrost vetra in temperaturo zraka. Med polarnim mrazom, ko pri nas tudi po nižinah temperature vsako leto padejo do približno –20 °C, je ob zmernem vetru s hitrostjo 5 m/s občutek mraza tak, kot bi bilo –33 °C. Ob ničli taka hitrost vetra povzroči občutek, kot da je dejanska temperatura –8 °C. Če je ob neprimerni zaščiti pred mrazom nizkim temperaturam izpostavljeno celotno telo, pride do podhladitve, če so mrazu predolgo izpostavljeni posamezni deli telesa, pa govorimo o omrzlinah in ozeblinah.
 

Pusti meso

Pust preganja mraz in predstavlja prehod med zimo in pomladjo. Izročilo pravi, da je pustno obdobje od svetih treh kraljev do pustnega torka. Starodavna šega izvira iz rimskega obdobja, ko so februarja po ulicah rajali z maskami, ki so predstavljale umrle prednike. Pozneje se je pomešal s keltskim običajem preganjanja zime in praznovanja pomladi. V krščanstvu so pust prestavili na 40 dni pred veliko nočjo.

Na pepelnično sredo se je pustno obdobje zaključilo in po cerkvenem koledarju se začenja čas 40-dnevnega posta. Čeprav ga pogosto povezujemo s prihodom pomladi, njegovo ime razkriva povsem drug pomen – pust oz. mednarodni izraz karneval namreč pomeni »pustiti meso«. Iz italijanskih korenin je nastala evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta«.


Ali bo letošnji pust pregnal zimo in mraz? Koledarska pomlad bo zagotovo nastopila 21. marca. Prva polna luna po tem datumu je v nedeljo, 28. marca 2021. Prva nedelja po polni luni je torej 4. aprila 2021, ko nastopi velika noč. Upajmo, da pregovor »Kakor vreme pepelnice kaže, tako tudi celi post se skaže« ne bo držal. Za zdaj kaže, da se bo hladno vreme nadaljevalo tudi v drugi polovici februarja.
 

Valentinovo delo

V našem prostoru je sv. Valentin že dolgo znan in spada med pomladne svetnike. Lahko bi rekli, da je tudi vremenski svetnik, za katerega še danes pregovorno velja, da ima ključ do korenin. Po starem kmečkem koledarju je namreč Valentin »prvi spomladin«. Marsikje po Sloveniji ga povezujejo z začetkom dela na vrtovih, poljih in v vinogradih. Ko se v drugi polovici februarja zbudijo prve drobne koreninice, se začnejo v njih tvoriti encimi in hormoni za rast korenin.


Zato februarja že intenzivno razmišljamo o vrtu. V tem času lahko prerahljamo zimsko solato, pripravljamo potaknjence, v polnem teku je v zaprtih prostorih setev semen za sadike v lončke, na primer prvih prebivalcev vrta, kot sta grah in bob. V tem času veliko govorimo o ljubezni. Ob tem je na mestu misel: Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen. To so občutki, ko opazujemo drobno seme od rastlinice do plodov. Svojevrstna in večna ljubezen.