Chocolarium: v Ljubljani odprli muzej čokolade
A če boste v njem pričakovali stare predmete, morda starinske stroje, retro ovitke čokoladnih tablic ali obledele fotografije, se boste ušteli. Sladki svet na drugačen način: z nekaj zgodovine in nizom aktualnih zanimivosti, predvsem pa z okušanjem.
Na začetku je kakavovo zrno
Čokoladno doživetje v Chocolariumu se začne pri kakavovem zrnu. Ste ga morda že pokusili? Mi smo, tako kot večina obiskovalcev novega muzeja, oluščili kar dve. Torej: dve sorti kakava z dveh različnih koncev sveta. Ena je bila z Madagaskarja, druga iz otoške države Sao Tome. Ena je imela bolj nežen okus, druga je bila malo bolj grenka in močnejša. Kot smo slišali, se otroci, vajeni sladke čokolade, ob okušanju kakavovih zrn kar malo skremžijo, medtem ko je odraslim, predvsem tistim, ki so vajeni temne čokolade, okus osnovne surovine praviloma všeč. Spotoma smo izvedeli tudi to, da v Gani in na Slonokoščeni obali raste največ kakavovcev, ti državi proizvedeta več kot polovico vsega kakava.
Zakaj cene rastejo?
Ko smo pred časom pisali o kavi, so nas presenetili podatki, kako močno se ta surovina v zadnjem obdobju draži. Takole nam je pojasnil slovenski znanstvenik Samo Smrke, ki kavni svet raziskuje na švicarskem inštitutu: »Cena se je v zadnjih letih neverjetno povečala: za arabico je treba odšteti 150 odstotkov več kot pred izbruhom pandemije, cena robuste pa je poskočila kar za 400 odstotkov.« Podobno se dogaja s kakavom, smo izvedeli v čokoladnem muzeju, kjer Anjeza Fojkar, ki to zgodbo vodi skupaj z možem Luko, pove: »V dobrem letu so cene za tono kakava s približno 2000 dolarjev narasle na 10.000 dolarjev. Šele pred kratkim so začele nekoliko padati.« Vzrok takšnega skoka so rastlinske bolezni in tudi suša v krajih, kjer raste kakavovec, kot posledica podnebnih sprememb. Zaradi tega je svetovna proizvodnja kakava manjša, cene cenjenih zrn (in čokolade) pa čedalje višje.
Kaj pa to: čokolada z baziliko
Na pokušino so v novem muzeju, poleg kakavovih zrn, bele, mlečne in temne čokolade v koščkih, njihove okuse lahko spoznavamo tudi pri čokoladnih fontanah. To nas je kar malo presenetilo: čokoladne kapljice imajo povsem drugačen in manj intenziven okus kot sladka tekoča čokolada iz fontane, ki sicer nastane ravno iz teh čokoladnih kapljic. Ko smo že pri okušanju in presenečenjih: pokusimo lahko tudi na koščke razdrobljene čokoladne tablice z različnimi dodatki. Večina jih je znanih in pričakovanih, nekaj pa je res zanimivih, denimo čokolada z baziliko. Kakšnega okusa je? Ker je te začimbnice, ki jo sicer povezujemo s slanimi, zlasti italijanskimi jedmi, ravno prav, jo zaznamo predvsem v zelo elegantnem pookusu.
Ustvari si svojo tablico
V zgornjih prostorih, kjer je tudi čokoladna delavnica, si lahko ob koncu obiska muzeja naredimo čokoladno tablico po svojem okusu. Bi za osnovo izbrali mlečno, temno ali belo čokolado? In kaj vse bi dodali: pražene lešnike, morda mleti cimet, okus kokosa ali malin? Ali ste za kaj rahlo drugačnega, denimo črni sezam ali sol? Izbira je vaša, saj lahko na tablico, v katero so ravno vlili čokolado, dodate, kar želite. Po pričakovanju so tiste, ki si jih izdelajo otroci, izredno bogato obložene, medtem ko se odrasli obiskovalci praviloma odločijo za nekaj skrbno izbranih okusov.
Dodajo jo tudi kavi
Kot že omenjeno, v pritličju novega muzeja deluje tudi kavarnica. V njej kuhajo kavo iz goriške pražarne Goriziana, ki jo lahko dopolnijo z mlečno, temno ali belo čokolado. To zajamejo kar iz ene od čokoladnih fontan, ki jih je v muzeju sicer šest. Če za konec dodamo še nekaj številk, povezanih s čokoladnico, ki je te dni odprla prvi muzej čokolade pri nas. Cukrček, katerega zgodovina sega v leto 1993, se ponaša z dvema rekordoma. Takole ju opišejo: »Dosegli smo že dva Guinnessova rekorda. Leta 2016 za največjo čokoladno tablico, ki je merila 142 kvadratnih metrov in tehtala kar 1450 kilogramov, ter leta 2018 za največjo čokoladno zastavo, ki je merila kar 55 kvadratnih metrov.«
Priporočamo še: Ramen s potrebušino na hitro (VIDEO)
