Rabljena oblačila v reciklažo, nova kupujmo po pameti

Dandanes so oblačila, ki jih proizvaja tako imenovana hitra moda, poceni in dostopna na vsakem vogalu, da jih brez premisleka kupujemo v neverjetnih količinah. Ker so praviloma žal slabe kakovosti, več kot eno sezono ne bodo zdržala, pa jih zavržemo in kupimo nova. Tako postajajo tekstilni odpadki hud okoljski problem, zato bo ozaveščen potrošnik, in k sreči jih je vse več, poskrbel, da bo čim manj iz njegove omare romalo na odpad.

Običajno vsaj enkrat na leto temeljito prevetrimo omare in izločimo oblačila, ki so neuporabna, ponošena, premajhna, popackana tako, da se jih ne da več očistiti, ali raztrgana.

Seveda ni treba vsega takoj odpeljati na deponijo. Sortirajmo jih in kar je uporabnega, podarimo ali prodamo. Med starši je navada, da si otroška oblačila, ki jih najmlajši prerasejo tudi v nekaj mesecih, izposojajo, podarjajo ali prodajajo. Zadnja leta je to vse bolj pogosto tudi pri oblačilih za odrasle, zlasti kakovostni kosi pogosto menjajo lastnika.

Razmahnile so se trgovine z rabljenimi oblačili in obutvijo, tako imenovane second hand, kjer odkupujejo rabljena oblačila ali jih vzamejo v komisijsko prodajo. Če jih nameravamo ponuditi taki trgovini, imajo običajno zelo jasna navodila, kako jih moramo pripraviti, da bodo primerna za novega lastnika. To bi moralo biti samoumevno tudi, če jih prodajamo ali podarjamo. Preden ga damo iz rok, pomislimo, ali bi ga sami še oblekli, če nam ne bi bilo premalo ali pač iz mode.


Vsekakor je na mestu razmislek o nakupovalnih navadah, zagotovo je bolje kupiti manj kosov bolj kakovostnih oblačil, ki jih bomo z veseljem nosili nekaj sezon, tudi potem, ko se jih naveličamo, pa bodo uporabna za koga drugega. Če imamo res kakovostna oblačila in prostor, kamor jih lahko spravimo tudi, ko gredo iz mode, jih ohranimo. Morda jih bomo čez leta spet oblekli, moda se pač zmeraj vrača, če ne mi, pa naši otroci. Danes je cenjeno, da nosiš plašč od deda ali celo pradeda.