Rada ima humusna tla

V zgodnjem poletju se na vrtu nekatere gredice že praznijo, tiste na primer, kjer so rasli solata, redkvice ali zgodnji krompir. Seveda jih bomo takoj zapolnili z novimi posevki, čas pa je tudi, da začnemo misliti na jesensko spravilo pridelkov. Poskrbimo, da bomo do pozne jeseni ali celo zime preskrbljeni s solatnicami, poleg radičev je stalnica na naših vrtovih endivija. Danes jo večina vrtnarjev vzgaja iz sadik, saj je to precej preprosteje, izkušeni jo tudi sejejo.


Na prosto jo sejemo ves junij in do sredine julija, sadimo pa še nekoliko pozneje, vse do sredine avgusta. Sadike lahko brez težav vzgojimo sami, seveda pa jih dobimo v vsakem vrtnarskem centru. Za presajanje so primerne sadike, ki imajo od štiri do šest razvitih listov. Ker potrebuje precej prostora, endivijo sejemo ali sadimo v vrstah, med katerimi naj bo približno 40 centimetrov, nekoliko manj je lahko med posameznimi sadikami. Če sejemo, bomo sadike pozneje redčili.

Izberemo grede, ki v zadnjem letu niso bile gnojene s hlevskim gnojem, bolje je gnojiti s kompostom. V kolobarju jo uvrstimo na tretjo poljino, to je greda, ki je bila gnojena predlansko sezono. Endivija bo najbolje uspevala v lahkih, s humusom bogatih in prepustnih tleh. Za družbo ji sadimo zelje, brokoli in cvetačo, stročnice, kolerabico in por, tudi paradižnik in korenje, ne mara pa družbe radiča.


Med sortami so najbolj znane eskariol rumena, ki je primerna za zgodnjo pridelavo, ne pa tudi za skladiščenje. Dobro prenaša sušo, glave naredi pozno poleti oziroma jeseni. Eskariol zelena se seje sredi junija, ker dobro prenaša nizke temperature, bo na vrtu obstala vse do zime. Priljubljena je sorta dečkova glava, ki ima prijetno mehke liste in dozori pozno poleti, zadnje leta pa tudi kodrolistna pankalijerka.

Čeprav dobro prenaša vročino in sušo, je treba endivijo zalivati, dobro jo je tudi obložiti z zastirko. Pomanjkanje vode povzroča slabšo rast, več grenčin in trde liste. V deževnem vremenu se lahko pojavijo težave s črno listno pegavostjo oziroma gnitjem.


Če opazimo koreninske uši, je to znamenje, da smo preveč gnojili. Liste lahko napadejo polži. V hudi pripeki mlade rastline zaščitimo pred neposrednimi sončnimi žarki, sonce jm namreč lahko povzroči ožige na listih.