Raj za vse, ki ne marajo zime
Za več kot deset Slovenij velika država, ki obsega večji del Malajskega polotoka, del velikega otoka Borneo in nekaj deset manjših otokov, je primerljiva tudi po naravnih lepotah.
Ponaša se tako z visokimi gorami, širnimi gozdovi, številnimi jezeri, rekami in morjem. Obenem je paradiž za vse, ki ne marajo zime! Tropsko podnebje namreč vse leto zagotavlja temperature nad dvajset stopinj Celzija.
Nič čudnega, da je Malezija že dolgo med mojimi najljubšimi popotniškimi cilji. In vsakokrat je mogoče najti kaj novega.
K zadnjemu obisku me je spodbudila Hana. Njeni starši so pripadniki dokaj velike kitajske skupnosti v mestu Melaka. Hana je študirala v Londonu in tam spoznala Francoza Marcela, s katerim sta si ustvarila družino.
Razmišljala sta o življenju v Franciji ali Maleziji, potem pa sta dobila dobro plačano delo v Barceloni in se preselila v Španijo, kjer smo se po naključju spoznali. Z desetletno hčerko prav vsako leto obiščejo Hanine starše.
»Oba sta vitalna, toda žal opažam, da jima počasi pešajo moči. Vsakokrat težje ju zapuščam, toda k sreči, so jima v pomoč moji bratje in sestre.« Mlada družinica tako počitnice preživlja v Melaki, kjer si jim včasih pridružijo še Marcelovi starši.
»Tudi oni so vzljubili Malezijo, še posebno pa lagodnejše življenje in okusne jedi«, pravi Hana. »Prav hrana je poleg staršev in prijateljev tisto, kar me vedno vleče domov.
Nikjer na svetu nimajo tako okusnih jedi, da ne omenjam tropskih sadežev. Španci so tako ponosni na paello, toda v Maleziji to jed prekosijo številne manj znane lokalne specialitete z rižem.«
Mamljiva gastronomska ponudba
Hana mi je skrbno pripravila seznam restavracij in jedi, ki jih moram poskusiti. In s prvimi sem se srečal ob prihodu kar na avtobusni postaji. Za uvod me je premamila ocvrta okra s šalotko, h kateri se je odlično podala prav tako eksotična rdeča omaka iz škampov.
Kot prilogo so postregli še kuhana zelena semena petai. Podobna so fižolu in tudi dozorevajo v strokih. Le da dolgi stroki rastejo na visokih drevesih. Kulinarično spoznavanje mesta se je nadaljevalo ob prvem mraku, kar v bližini ekvatorja pomeni okoli osemnajste ure.
Takrat nekatere ulice preplavijo stojnice s provizoričnimi kuhinjami. Tu se je mogoče najesti za drobiž, saj je posamezne jedi mogoče dobiti že za evro ali dva. Seveda v lokalni valuti ringit. Domačini na ulicah vsakodnevno uživajo v gastronomski ponudbi, ki ni prav nič manj varna in okusna kot v dražjih restavracijah.
Počasi in z užitkom sem okušal jedi s Haninega seznama: kitajske rezance, indijsko različico palačinke tosai, assam pedas – ribe in rake v sladko-kisli tamarindovi omaki. Nazadnje me je pritegnila stojnica, na kateri so pripravljali jed otak-otak.
To je omleti podoben narastek iz tapiokine moke, mlete ribe ali rakcev, začinjen s kurkumo in čilijem. Postrežejo ga zavitega v bananin list, tako da sem ga lahko z užitkom grizljal med potjo do hotela.
Komur ni do okušanja za marsikoga Zahodnjaka eksotičnih jedi, so na voljo restavracije, kjer strežejo jedi, značilne za vse konce sveta.
Brezplačno versko kulinarično izkušnjo pa si lahko privoščite v enem izmed sikhovskih templjev. V njih namreč brezplačno delijo hrano vsem, ki tempelj obiščejo. Ne glede na veroizpoved in rasno poreklo.
Donacije so dobrodošle, ne pa obvezne.
Atraktivna mešanica kultur
Za Melako pravijo, da predstavlja dušo Malezije. Mesto je veliko za dve Ljubljani, česar pa med bivanjem nikakor ni občutiti. Melaka je zgodovinsko eno najpomembnejših mest Malezije.
Že pred prihodom Portugalcev in Nizozemcev je bila pomembno trgovsko središče. V utrjenem pristanišču so pristajale ladje s Kitajske, Indonezije, Indije in drugih azijskih dežel. V začetku 19. stoletja so Nizozemske kolonizatorje pregnali Britanci, ki so ostali tu vse do razglasitve malezijske neodvisnosti, leta 1963.
Posledice je čutiti še danes, saj se je v Maleziji med drugim ohranila vožnja po levi. Pod Britanci je bila Melaka nekaj časa spet cvetoče trgovsko mesto, ki pa je z naraščanjem pomembnosti Singapurja počasi tonilo v pozabo. Danes je mesto veliko za dve Ljubljani znano predvsem kot priljubljena turistična destinacija.
V Melaki se prepletajo različne rase, kulture in vere. Tako je mogoče občudovati mošeje, kitajske in hindujske templje ter katoliške cerkve. In kar nekaj zgradb iz kolonialnega obdobja.
Izstopajo predvsem rdeče obarvane palače in cerkev iz časa Nizozemcev, topovi na ostankih utrdbe spominjajo na Portugalce, replika srednjeveške lesene jadrnice pa na trgovanje z daljnimi deželami.
V kitajski četrti je kot bi se čas ustavil
Potomcem kitajskih priseljencev pravijo Baba-Nonya. Prav v Melaki je najlepše občuti njihovo prisotnost. V stari četrti vabijo pisane trgovine, gostinski lokali in kitajski templji. Tod je videti, kot bi se čas ustavil. V skrbno obnovljenih hišah posamezniki še ohranjajo tradicionalne obrti.
Med njimi so čevljarji in krojači, lekarnarji, peki. Slednji so me navduševali z vsako jutro svežimi okroglimi mesečevi kolački. Najbolj okusni so polnjeni s koščki ananasa. V kitajski četrti je posebno atraktivna ulica Jonker, ob kateri se vrstijo številne restavracije. V ulici je najbolj živahno ob koncu tedna, ko jo zaprejo za motorni promet in se spremeni v atraktivno kombinacijo odprte kuhinje in nočne tržnice.
Na ulici je živahno vse od zgodnjih popoldanskih ur do polnoči. Jedi so poceni, le alkoholne pijače so dražje kot pri nas. Poleg tega predela je zelo priljubljeno še rečno obrežje. Ob njem se vrstijo privlačni gostinski lokali z vrtovi. Privoščiti pa si velja tudi plovbo po reki, saj se z nje odpirajo drugačni razgledi na privlačno mesto.
Fantazijske rikše
»In privošči si vožnjo z rikšo,« se spomnim zadnjih napotkov Hane. »V študentskih letih sem jo s prijatelji pogosto najela. Danes jih večinoma uporabljajo turisti, a jaz še vedno rada izkoristim priložnost vsaj za kratko vožnjo, kadar se vrnem domov.
Ne pozabi pa se pogoditi za sprejemljivo ceno! Vozniki namreč turistom, še posebno domnevno bogatim belim tujcem, zaračunajo bistveno več, kot ostalim.«
Melaške rikše so nekaj posebnega. Tricikli imajo neobičajno podobo, saj je ob strani dvokolesa pritrjena prikolica za potnike. Svoja vozila podjetni lastniki okrasijo z vsemi mogočimi dodatki, vse v želji vzbujati pozornost potencialnih potnikov. Tako so nenavadna vozila polna raznobarvnih lučk, kromiranih delov, bleščic, svetlečih trakov.
Za povrh si vsak lastnik izbere nekakšno maskoto in tako posamezna vozila krasijo podobe in lutke iz fantazijskega sveta, od Miki Miške do Pokemonov in ljubke Hello Kity.
Rikše so opremljene še z zmogljivimi predvajalniki glasbe, ki jih napajajo z akumulatorjem. Rikše so še posebno atraktivne ponoči, ko so razsvetljene in se spremenijo v pravcata fantazijska vozila.
INFO
- Povratno letalsko vozovnico z Brnika do Kuala Lumpurja je mogoče dobiti za okoli 800 evrov.
- Melaka je od malezijske prestolnice oddaljena le nekaj več kot sto kilometrov.
- Potovanje po Maleziji je enostavno, saj imajo dobro razvit avtobusni promet. Je tudi cenovno ugodno, zaradi nizke cene goriv. Malezija ima namreč bogata naftna nahajališča.
- Cene hrane in prenočišč so opazno nižje kot v Sloveniji. Dobrodošlo je tudi, da večina domačinov dobro govori angleško.
