SUKULENTE
Rastline za tiste, ki ne želijo preveč časa posvetiti rožam in zelenju
Sukulente so namenjene ljudem, ki bi radi dom ali vrt popestrili z nekaj zelenja, a se z rastlinami ne želijo ali nimajo časa preveč ukvarjati.
Odpri galerijo
Večinoma so manjše rasti. FOTO: Pixabay/pexels
Vsi, ki si želijo dom ali okolico popestriti z zelenjem, pa niso pripravljeni v vzdrževanje rastlin vlagati veliko časa, zagotovo poznajo sukulente. V nasprotnem primeru je skrajni čas za to.
Sukulente namreč najbolje uspevajo takrat, ko jim namenjamo najmanj pozornosti. Zelo enostavno jih je razmnožiti in kupiti je treba le eno rastlino, pa bomo imeli kmalu polne okenske police podmladka. Če si to želimo, seveda. Prepoznamo jih po mesnatih listih, sobne različice so običajno nižje rasti, cvetijo redko ali nikoli. Odlično se obnesejo tudi v skalnjakih, na voljo pa so v različnih barvah in oblikah, ki se jim je težko upreti.
Najbolj znane sukulente, ki so jih polni vrtovi in domovi v Sloveniji, so netreski, krasule, še posebno vrsta ovata, ki ji mnogi pravijo tudi drevo denarja, pa aloje in agave. Tudi kalanhoje spadajo mednje, čeprav njihovi listi niso tako zelo mesnati, rastlina pa cveti bolj bujno od večine sukulent, tudi glede rasti v višino jih prekaša. Zadnja leta se je ponudba močno povečala in v bolje založenih vrtnarijah lahko najdemo sukulente, ki so videti kot biserna ogrlica, takšne, ki bolj kot na rastlino spominjajo na pisane kamenčke ali kuščarje.
Najbolj jim bomo škodovali, če jih bomo preveč in prepogosto zalivali, saj jim bodo zgnile korenine, gniloba se lahko prenese na stebla in liste in rastlina bo odmrla. Pozimi, ko mirujejo, preživijo tudi več tednov povsem brez vode, da postajajo žejne, pa ugotovimo tako, da primemo enega od listov. Ti so pri večini vrst debeli in mesnati. Dokler je tako, imajo vlage dovolj, ko postanejo tanjši, pri nekaterih vrstah nekoliko nagubani, pa je čas za novo merico vode. Sadimo jih v dobro prepustno zemljo, najbolje tisto, namenjeno prav kaktusom in sukulentam, da bo vse skupaj še bolje odvajalo odvečno vodo, lahko na dno cvetličnega lončka položimo nekaj kamnov, kako veliko bomo izbrali, je odvisno od velikosti lončka, pazimo le, da je med njimi dovolj prostora za odtekanje vode.
Z listov je dobro redno odstranjevati prah, da bodo lahko nemoteno izvajale fotosintezo.
Pomembno je, da ima lonček na dnu luknje za odvečno vodo. Če upoštevamo vse to in z zalivanjem ne pretiravamo, bomo zelo dolgo uživali ob pogledu na svoje rastlinice. Ker so njihova domovina sušna in sončna območja, je priporočljivo, da jim tudi doma omogočimo dovolj svetlobe, najbolje bi bilo med šest do osem ur, svetloba pa je lahko neposredna. Poleti, ko se zunanje temperature tudi ponoči ne spustijo pod 15 stopinj Celzija, notranje sukulente brez skrbi postavimo ven, lahko na sončno mesto, pazimo le, da jih bomo jeseni dovolj zgodaj vrnili v zavetje stanovanja.
Ko se na listih nabere prah, jih je priporočljivo oprhati, v tem primeru jih nekaj časa ne zalivamo, lahko pa ga tudi obrišemo z vlažno krpo. Če bo na njih preveč prahu, do listov ne bo prišlo toliko svetlobe kot sicer, zato bo otežen proces fotosinteze. Kot pri vsaki rastlini se lahko zgodi, da se tudi sukulenta prelomi ali poškoduje, a naj to ne bo razlog za žalovanje. Odlomljeno steblo ali list enostavno vtaknemo v kozarec vode in kmalu se bodo na spodnji strani pojavile koreninice.
Sukulente namreč najbolje uspevajo takrat, ko jim namenjamo najmanj pozornosti. Zelo enostavno jih je razmnožiti in kupiti je treba le eno rastlino, pa bomo imeli kmalu polne okenske police podmladka. Če si to želimo, seveda. Prepoznamo jih po mesnatih listih, sobne različice so običajno nižje rasti, cvetijo redko ali nikoli. Odlično se obnesejo tudi v skalnjakih, na voljo pa so v različnih barvah in oblikah, ki se jim je težko upreti.
Dno prekrijemo s kamenčki in nanje nasujemo zemljo, ki dobro prepušča vodo. FOTO: Cottonbro/pexels
Najbolj znane sukulente, ki so jih polni vrtovi in domovi v Sloveniji, so netreski, krasule, še posebno vrsta ovata, ki ji mnogi pravijo tudi drevo denarja, pa aloje in agave. Tudi kalanhoje spadajo mednje, čeprav njihovi listi niso tako zelo mesnati, rastlina pa cveti bolj bujno od večine sukulent, tudi glede rasti v višino jih prekaša. Zadnja leta se je ponudba močno povečala in v bolje založenih vrtnarijah lahko najdemo sukulente, ki so videti kot biserna ogrlica, takšne, ki bolj kot na rastlino spominjajo na pisane kamenčke ali kuščarje.
Najbolj jim bomo škodovali, če jih bomo preveč in prepogosto zalivali, saj jim bodo zgnile korenine, gniloba se lahko prenese na stebla in liste in rastlina bo odmrla. Pozimi, ko mirujejo, preživijo tudi več tednov povsem brez vode, da postajajo žejne, pa ugotovimo tako, da primemo enega od listov. Ti so pri večini vrst debeli in mesnati. Dokler je tako, imajo vlage dovolj, ko postanejo tanjši, pri nekaterih vrstah nekoliko nagubani, pa je čas za novo merico vode. Sadimo jih v dobro prepustno zemljo, najbolje tisto, namenjeno prav kaktusom in sukulentam, da bo vse skupaj še bolje odvajalo odvečno vodo, lahko na dno cvetličnega lončka položimo nekaj kamnov, kako veliko bomo izbrali, je odvisno od velikosti lončka, pazimo le, da je med njimi dovolj prostora za odtekanje vode.
Z listov je dobro redno odstranjevati prah, da bodo lahko nemoteno izvajale fotosintezo.
Pomembno je, da ima lonček na dnu luknje za odvečno vodo. Če upoštevamo vse to in z zalivanjem ne pretiravamo, bomo zelo dolgo uživali ob pogledu na svoje rastlinice. Ker so njihova domovina sušna in sončna območja, je priporočljivo, da jim tudi doma omogočimo dovolj svetlobe, najbolje bi bilo med šest do osem ur, svetloba pa je lahko neposredna. Poleti, ko se zunanje temperature tudi ponoči ne spustijo pod 15 stopinj Celzija, notranje sukulente brez skrbi postavimo ven, lahko na sončno mesto, pazimo le, da jih bomo jeseni dovolj zgodaj vrnili v zavetje stanovanja.
Najbolj jim lahko škodujemo, če jih preveč in prepogosto zalivamo.
Ko se na listih nabere prah, jih je priporočljivo oprhati, v tem primeru jih nekaj časa ne zalivamo, lahko pa ga tudi obrišemo z vlažno krpo. Če bo na njih preveč prahu, do listov ne bo prišlo toliko svetlobe kot sicer, zato bo otežen proces fotosinteze. Kot pri vsaki rastlini se lahko zgodi, da se tudi sukulenta prelomi ali poškoduje, a naj to ne bo razlog za žalovanje. Odlomljeno steblo ali list enostavno vtaknemo v kozarec vode in kmalu se bodo na spodnji strani pojavile koreninice.
