JESEN
Razkošje jesenskih barv, a tudi čas za določena opravila
Obilje mokrote in padavin moti jesenska opravila; narava počasi zaključuje vegetacijsko obdobje, listje se barva in odpada.
Odpri galerijo
Letošnji oktober je prinesel obilje mokrote in težave z velikimi količinami dežja, neurji ter poplavami. Večje težave imajo v Franciji in Italiji, tudi pri nas pa količina dežja od konca septembra ponekod na zahodu že presega mesečno povprečje zadnjih 30 dni. V tem času se narava poslavlja od letnega vegetacijskega obdobja, katerega uradni konec nastopi konec septembra, v zadnjih letih pa se pomika vse bolj v oktober, v posameznih letih celo v začetek novembra.
To pomeni, da lahko tudi na vrtovih v notranjosti države dozorevajo rastline, ki jih v preteklosti ne bi mogli gojiti. Prav tako je zdaj zaključni čas za pobiranje pridelkov, pospravljamo jabolka in hruške, lešnike in orehe. Grmičasto sadje zahteva rez lanskih poganjkov in privezovanje letošnjih poganjkov, ki nas bodo s cvetovi in plodovi razveseljevali prihodnje leto. Marsikdo si reže potaknjence, v teku je rez odmrlih trajnic, poletne enoletnice pa nadomeščamo z jesenskimi aranžmaji.
To je tudi čas za spravilo lončnic z balkonov in zaščito pridelkov, ki ne prenesejo hladu. Izjema so nekatere trpežnejše rastline – na primer določene kapusnice, ki pravo okusnost pridobijo šele, ko jih oblije hladen zrak.
Mokro vreme je marsikje zaustavilo jesenska dela. V vinogradih je hladnejše in deževno vreme upočasnilo dozorevanje grozdja, zato je toliko pomembneje spremljati parametere zrelosti in zdravstveno stanje grozdja. Tudi jesenska dela v sadovnjakih moti pogost dež. Tehnologi sicer sporočajo, da bodo nižje nočne temperature zraka pozitivno vplivale na obarvanost plodov. Približuje se čas jesenske setve ozimnin.
Po priporočilih stroke je optimalen čas za setev ozimne pšenice v naših pridelovalnih razmerah med 10. in 25. oktobrom, za setev ječmena, tritikale in rži pa med 1. in 10. oktobrom. Zunaj tega optimalnega obdobja je primerno sejati le piro, in sicer še v prvi polovici novembra.
Narava počasi zaključuje vegetacijsko obdobje. Zaključni fazi razvoja večine listopadnih rastlin sta jesensko obarvanje in odpadanje listja. Jesensko obarvanje listja nastopi, ko se začne krajšati svetli del dneva in podaljševati noč. Vplivi drugih okoljskih dejavnikov – temperatura zraka, padavine in prehranjenost – na čas rumenenja listov so bolj spremenljivi, zaradi česar je lahko vsaka jesen posebna po času obarvanja in intenziteti jesenskih barv.
Listi se izjemno lepo obarvajo, kadar je prehod iz poletja v jesen nenaden; ko so dnevi še sončni in topli, noči pa sveže, vendar so temperature zraka še nad ničlo. V listih tedaj preneha nastajati nosilec zelene barve klorofil, listne žile se postopno zaprejo in v listih zadržijo sladkorje, iz katerih se razvijejo antociani, ki listje obarvajo v žareče odtenke ognjenih in rdeče škrlatnih barv. Nekaj dni v preteklem tednu je bilo temu naklonjeno, dnevi so bili še prijetno topli, noči pa že sveže. Pozorno oko že lahko opazi, da v mešanih gozdovih zelena barva ni več prepričljiva, vanjo so se prikradli rjavi in rumeni odtenki. Če bodo sledili deževni dnevi z zgodnjo slano, bomo verjetno prikrajšani za razkošje jesenskih barv. Po jesenski slani listi dreves namreč hitro porumenijo, barve pa so manj izrazite, listi hitro odmrejo in odpadejo.
Spreminjanje podnebja vpliva na dinamiko zaključevanje letnega rastnega obdobja listopadnih dreves. V dolgoletnem nizu podatkov, ki jih hranimo v arhivu fenoloških podatkov ARSO, je opaziti trend poznejšega nastopa jesenskih faz, vendar ta ni tako izrazit kot trend ranenja spomladanskih fenoloških faz. V povprečju jesensko rumenenje nastopi za dober dan na desetletje pozneje kot pred 50 leti. Podatki jesenskih faz namreč kažejo močno sipanje, ki pa ima lahko več vzrokov.
Zgodnje rumenenje in sprotno odpadanje listov je lahko na primer posledica hude poletne suše, še posebno pri mladih drevescih na peščenih in kamnitih rastiščih. Žareče jesenske barve zaduši in pospeši odpadanje tudi deževno obdobje ali vztrajna megla in obilje vlage v zraku. Pa tudi škodljivci – divji kostanj prezgodaj porjavi zaradi listne zavrtalke, češnja zaradi listne luknjičavosti. Kljub vsemu pa jesensko rumenenje nosi v sebi nekaj zakonitosti. Ena takih je rumenenje glede na nadmorsko višino. Prej bomo lahko občudovali jesenske barve visoko v hribih kot pa v nižinah.
To pomeni, da lahko tudi na vrtovih v notranjosti države dozorevajo rastline, ki jih v preteklosti ne bi mogli gojiti. Prav tako je zdaj zaključni čas za pobiranje pridelkov, pospravljamo jabolka in hruške, lešnike in orehe. Grmičasto sadje zahteva rez lanskih poganjkov in privezovanje letošnjih poganjkov, ki nas bodo s cvetovi in plodovi razveseljevali prihodnje leto. Marsikdo si reže potaknjence, v teku je rez odmrlih trajnic, poletne enoletnice pa nadomeščamo z jesenskimi aranžmaji.
To je tudi čas za spravilo lončnic z balkonov in zaščito pridelkov, ki ne prenesejo hladu. Izjema so nekatere trpežnejše rastline – na primer določene kapusnice, ki pravo okusnost pridobijo šele, ko jih oblije hladen zrak.
Motena dela
Mokro vreme je marsikje zaustavilo jesenska dela. V vinogradih je hladnejše in deževno vreme upočasnilo dozorevanje grozdja, zato je toliko pomembneje spremljati parametere zrelosti in zdravstveno stanje grozdja. Tudi jesenska dela v sadovnjakih moti pogost dež. Tehnologi sicer sporočajo, da bodo nižje nočne temperature zraka pozitivno vplivale na obarvanost plodov. Približuje se čas jesenske setve ozimnin.
VinotokIzvirno slovensko ime za oktober je vinotok, prekmursko pa vsesvéšček in tudi oktober. Ime vinotok, kot ga poznamo danes, se je uveljavilo leta 1847. Večina imen za oktober je bila v naših krajih tudi sicer povezana z vinom, saj so navadno prav v tem obdobju potekali trgatve in opravila, povezana s pridobivanjem vina. Nekoč so se za ta mesec uporabljala imena vinec, vinšcak, moštnik, listognoj, kozoprsk (čas parjenja koz), obročnik, repnik in lukovšcak.
Po priporočilih stroke je optimalen čas za setev ozimne pšenice v naših pridelovalnih razmerah med 10. in 25. oktobrom, za setev ječmena, tritikale in rži pa med 1. in 10. oktobrom. Zunaj tega optimalnega obdobja je primerno sejati le piro, in sicer še v prvi polovici novembra.
Obarvanje in odpadanje listja
Narava počasi zaključuje vegetacijsko obdobje. Zaključni fazi razvoja večine listopadnih rastlin sta jesensko obarvanje in odpadanje listja. Jesensko obarvanje listja nastopi, ko se začne krajšati svetli del dneva in podaljševati noč. Vplivi drugih okoljskih dejavnikov – temperatura zraka, padavine in prehranjenost – na čas rumenenja listov so bolj spremenljivi, zaradi česar je lahko vsaka jesen posebna po času obarvanja in intenziteti jesenskih barv.
Prej bomo lahko občudovali jesenske barve visoko v hribih kot pa v nižinah.
Listi se izjemno lepo obarvajo, kadar je prehod iz poletja v jesen nenaden; ko so dnevi še sončni in topli, noči pa sveže, vendar so temperature zraka še nad ničlo. V listih tedaj preneha nastajati nosilec zelene barve klorofil, listne žile se postopno zaprejo in v listih zadržijo sladkorje, iz katerih se razvijejo antociani, ki listje obarvajo v žareče odtenke ognjenih in rdeče škrlatnih barv. Nekaj dni v preteklem tednu je bilo temu naklonjeno, dnevi so bili še prijetno topli, noči pa že sveže. Pozorno oko že lahko opazi, da v mešanih gozdovih zelena barva ni več prepričljiva, vanjo so se prikradli rjavi in rumeni odtenki. Če bodo sledili deževni dnevi z zgodnjo slano, bomo verjetno prikrajšani za razkošje jesenskih barv. Po jesenski slani listi dreves namreč hitro porumenijo, barve pa so manj izrazite, listi hitro odmrejo in odpadejo.
Rumenenje nastopi pozneje
Spreminjanje podnebja vpliva na dinamiko zaključevanje letnega rastnega obdobja listopadnih dreves. V dolgoletnem nizu podatkov, ki jih hranimo v arhivu fenoloških podatkov ARSO, je opaziti trend poznejšega nastopa jesenskih faz, vendar ta ni tako izrazit kot trend ranenja spomladanskih fenoloških faz. V povprečju jesensko rumenenje nastopi za dober dan na desetletje pozneje kot pred 50 leti. Podatki jesenskih faz namreč kažejo močno sipanje, ki pa ima lahko več vzrokov.
Vinotoka deževanje, grudna vetrov divjanje.
Zgodnje rumenenje in sprotno odpadanje listov je lahko na primer posledica hude poletne suše, še posebno pri mladih drevescih na peščenih in kamnitih rastiščih. Žareče jesenske barve zaduši in pospeši odpadanje tudi deževno obdobje ali vztrajna megla in obilje vlage v zraku. Pa tudi škodljivci – divji kostanj prezgodaj porjavi zaradi listne zavrtalke, češnja zaradi listne luknjičavosti. Kljub vsemu pa jesensko rumenenje nosi v sebi nekaj zakonitosti. Ena takih je rumenenje glede na nadmorsko višino. Prej bomo lahko občudovali jesenske barve visoko v hribih kot pa v nižinah.