Razkošne hortenzije

Hortenzije so pogoste na slovenskih vrtovih, zaradi njihovih drobnih cvetov, zbranih v razkošne krogle, je poletje še lepše. So dragocen vrtni okras, saj cvetijo vse do jeseni. Približno 70 vrst listopadnih grmov in vzpenjavk iz rodu Hydrangea poznamo, v Evropo so prišle z Japonske, konec 18. stoletja najprej na portugalske Azore, od tam pa so se postopoma razširile po stari celini.

Najbolje uspevajo v polsenci, posadimo jih na prostor, ki je dopoldne osončen, popoldne pa v senci; rade imajo humusna in rahla tla, ki so dobro odcedna in rahlo kisla, pa tudi vlago, njihovo latinsko ime Hydrangea je sestavljeno iz dveh besed, in sicer hydro, ki pomeni voda, in angenion, ki pomeni posoda. Hortenzije imajo torej res rade vodo, redno zalivanje je nujno, še posebno to velja za tiste, ki jih gojimo v loncih in koritih.

Pri nas je najpogostejša vrtna ali navadna hortenzija (Hydrangea macrophylla), ki zraste do 1,5 metra visoko.

Najbolj so priljubljene zaradi cvetov, ki tvorijo bogata socvetja, kroglasta, ploščata ali stožčasta. Njihova barva je odvisna od sestave in kislosti tal in se preliva od roza do rdeče v manj kislih in nevtralnih tleh (pH od 5,5 do 6) do modrih v kislih tleh (pH od 4 do 5); le bele so ves čas bele, ne glede na tla. Da bi modre ostale modre, in tudi če bi v take radi spremenili rožnate, enkrat na mesec vodi za zalivanje primešamo aluminijev sulfat. Cvetovi so v okras tudi pozimi, odstranimo jih šele spomladi, ko hortenzije obrežemo. Odrežemo odmrle in poškodovane poganjke vse do prvega brsta ter odcvetele cvetove lanskega leta. Tako bodo bujno cvetele. Če jih popolnoma porežemo, torej vse do tal, bodo sicer odgnale, a cvetele bodo šele leto pozneje. Tudi zaradi hude zime in pozebe, kakršna je bila na primer letos, hortenzija ne cveti. Le lataste obrezujemo drugače: prav tako spomladi jih obrežemo skoraj do tal in v istem letu bodo pognale nove poganjke s cvetovi.

A tudi ko niso v cvetu, so lepe zaradi čudovitih velikih temnozelenih listov, so lepo ozadje cvetličnim gredam, na katerih rastejo bele in svetle rože. Če jih posadimo več skupaj, so močno atraktivne, lahko sadimo tudi v kombinaciji z drugimi grmovnicami.



Če na vrtu nimamo sence, a bi vseeno radi imeli hortenzijo, izberemo latasto (Hydrangea paniculata), saj ima rada sonce in je, ko se korenine razrastejo, odporna proti suši. Razcveti se v drugi polovici poletja, velika bela socvetja v obliki stožcev pa se s hladnejšimi jutri začno barvati rožnato. Nekaj posebnega je vzpenjava hortenzija (Hydrangea petiolaris), ki se, kot že ime pove, vzpenja ob opori ali zidu, socvetja so bela, ploščata s sredinskimi čipkastimi cvetovi.

Razmnožujemo jih s potaknjenci: poleti narežemo okoli deset centimetrov dolge vršičke, jim odstranimo spodnje liste in poganjke potaknemo v lonček z zemljo, ki ji dodamo malo kremenčevega peska, da se bodo hitreje ukoreninili. Lončke postavimo v senco in redno zalivamo.