Razmišljate o potovanju? Prihaja nova realnost

Le kdor ima čarobno kroglo, ki vidi v prihodnost, bi si drznil z gotovostjo napovedati, kakšna poletna sezona je pred nami, kdaj bomo spet lahkih nog vandrali po svetu in ali se bo množični turizem, kot smo ga poznali, vrnil. Ta vprašanja se množijo, odgovorov še ni. Države se pospešeno pripravljajo na prihajajoče vroče mesece, a vprašanje ostaja – ali bomo že poleti lahko sproščeno odšli na dopust? In če, kako?

O posebnih cepilnih potnih listih, ki bi turizmu dali vnovičen in še kako potreben zagon, se je začelo govoriti že ob koncu lanskega leta.
Čeprav digitalno zeleno potrdilo z informacijo o cepljenju, prebolelosti ali testiranju, ki ga želijo v EU sprejeti do poletja, ne bo smelo biti pogoj, bo precej olajšalo gibanje, saj se bo turist z njim izognil karanteni. In to v praksi ponekod že deluje. Cepljeni z dvema odmerkoma lahko že zdaj brez karantene pripotujejo denimo v Belize, Ekvador, na Sejšele, v Gruzijo, Romunijo, na Islandijo, seznam se daljša iz dneva v dan.

Na Danskem so se odločili, da bodo imetniki cepilnih potnih listov ob vnovičnem odprtju predvidoma konec maja lahko odšli tudi v restavracijo in kino.

Pandemija bo v našem doživljanju potovanj zagotovo pustila še druge sledi, ki bodo ostale tudi še po tem, ko bomo virus spravili na povodec. Brezstična tehnologija, ki smo jo poprej uporabljali le občasno, bo verjetno ostala in postala prevladujoča. Plačevanje s karticami, hotelske prijave in odjave s pomočjo mobilnih telefonov, to je le vrh ledene gore možnosti, ki jih ta tehnologija omogoča.

Med pandemijo, ko smo poskušali socialne stike spraviti na minimum, smo se namesto za velike hotele vse bolj odločali za najem stanovanj prek raznih spletnih platform, kot je air'b'n'b, ter za bolj odročne lokacije, koče, bungalove, neodvisne hotelčke na samem. Tovrstne alternative hotelskim kompleksom bodo verjetno ostale del potovanj tudi v popandemskem času, kar lahko po mnenju strokovnjakov sproži vznik intimnejših turističnih nastanitvenih obratov zunaj mestnih središč. Stranski učinek tega pa vidimo že zdaj v vse gostejši mreži mestnih in medmestnih kolesarskih poti po Evropi, napovedujejo pa tudi razvoj tako imenovanega počasnega turizma, ki je nekakšno nasprotje masovnega.

Zdravstvena kriza ni zatrla želje po odkrivanju dežel in kultur. Rodila so se virtualna potovanja. Od virtualnih sprehodov po svetovnih muzejih, galerijah in arheoloških najdiščih prek virtualnega ogledovanja mest in celo držav, virtualno pa smo lahko celo okusili prave popotniške avanture, od pripravljanja testenin z italijansko nono do oprezanja za velikimi mačkami na afriškem safariju.


In čeprav to ne more nadomestiti doživljanja v živo, je vendar dober približek, ki omogoča, da izkusimo tudi tisto, česar niti v običajnih okoliščinah zaradi pomanjkanja časa ali denarja ne bi mogli. Zato verjetno ne bomo usekali mimo s trditvijo, da bodo virtualna potovanja ostala tudi v popandemskem svetu.