LOJZE PERKO
Razstava med viharjem in jasnino
V kamniški Galeriji Mihe Maleša je na ogled retrospektiva slikarja Lojzeta Perka; ilustriral je tudi Levstikovega Martina Krpana.
Odpri galerijo
V prostorih Galerije Mihe Maleša v Kamniku je do 13. avgusta na ogled pregledna spominska razstava ob štirideseti obletnici smrti slovenskega slikarja Lojzeta Perka (1909–1980), ki so jo pripravili v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Razstava povezuje njegovo delo na področju risbe, slikarstva in ilustracije, njen namen pa je pokazati javnosti čim bolj raznoliko in vsestransko podobo umetnikovega dela.
Vsebinski izbor, ki verodostojno prikaže razpon in pomen avtorjeve likovne ustvarjalnosti v kontekstu prostora in časa, v katerem je ustvarjal, ima retrospektivni značaj. Izbor iz umetnikove likovne zapuščine se osredotoča na slikarjevo genezo, v kateri občutno odmeva vpliv slikarstva Franceta Kralja in Neodvisnih, temu sledi postakademsko povojno obdobje, kjer se slikar razkriva predvsem v intimnih portretih otrok, in zaključuje z zrelo dobo, ki kaže njegovo intimno zvezo z notranjskim prostorom.
Lojze Perko je bil odličen krajinar, ki se je izražal tudi v drugih motivnih zvrsteh. Najbolj znani so njegovi portreti otrok, v katerih je dosegel zavidljivo stopnjo likovne svežine. V številnih slikah je ohranil izginjajoče podobe slovenske pokrajine, vaške arhitekture in kmečkega življa. Zgovorni so njegovi žanrski motivi iz kmečkega življenja: kmečka dela in opravila, delo na polju, praznovanja, podeželski sejmi, ljudski običaji. Med drugim je leta 1942 ilustriral Levstikovega Martina Krpana.
Slikarjev študij na bolgarski umetnostni akademiji v Sofiji je prekinila druga svetovna vojna.
Vsebinski izbor, ki verodostojno prikaže razpon in pomen avtorjeve likovne ustvarjalnosti v kontekstu prostora in časa, v katerem je ustvarjal, ima retrospektivni značaj. Izbor iz umetnikove likovne zapuščine se osredotoča na slikarjevo genezo, v kateri občutno odmeva vpliv slikarstva Franceta Kralja in Neodvisnih, temu sledi postakademsko povojno obdobje, kjer se slikar razkriva predvsem v intimnih portretih otrok, in zaključuje z zrelo dobo, ki kaže njegovo intimno zvezo z notranjskim prostorom.
Lojze Perko je bil odličen krajinar, ki se je izražal tudi v drugih motivnih zvrsteh. Najbolj znani so njegovi portreti otrok, v katerih je dosegel zavidljivo stopnjo likovne svežine. V številnih slikah je ohranil izginjajoče podobe slovenske pokrajine, vaške arhitekture in kmečkega življa. Zgovorni so njegovi žanrski motivi iz kmečkega življenja: kmečka dela in opravila, delo na polju, praznovanja, podeželski sejmi, ljudski običaji. Med drugim je leta 1942 ilustriral Levstikovega Martina Krpana.