VLAGA
Razvlažimo zrak, preprečimo plesen
Preveč vlage v bivalnih prostorih negativno vpliva na opremo in zdravje ljudi.
Odpri galerijo
Razvlažilnik zraka zračno vlago zbira v posodo. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Z menjavo letnih časov nas tako na prostem kot v stanovanju spremlja vlaga. Enkrat je je preveč, spet drugič je zrak v dnevni sobi preveč suh, zato ga moramo navlažiti. Ko pritisne mraz, odpremo radiatorje in v toplih prostorih vsaj za nekaj ur preženemo vlago. Večji problem z vlago imamo v obdobju, ko se živo srebro ne spusti pod mrazišče, ampak se temperatura vrti malce nad ničlo in pada dež.
Takrat radiatorje napol zapremo, a zunaj vendarle ni tako toplo, da bi na stežaj odpirali okna. Topel zrak ima v sebi več vlage kot hladen, kar pomeni, da je poleti v zraku več vlage kot pozimi. Toda poleti odpiramo okna in razlika med zunaj in notri ni tako velika.
Pozimi nastane problem, ko v kuhinji kuhamo in pečemo, stanovanja pa ne moremo dodobra prezračiti. Napa vsrka samo del vlage oziroma vonjav, ki se sproščajo med kuhanjem in peko. Zato zaprta, pozimi neprezračena stanovanja hitro postanejo zatohla.
Še huje kot v kuhinji se nam zrak hitro nasiči z vlago v kopalnici, zlasti pri tuširanju in kopanju v vroči vodi. Vzdržal bi se komentarja o arhitektih, ki so pred 30 ali 40 leti načrtovali kopalnice brez oken in seveda s takratnim okornim prezračevanjem. Ko je zrak nasičen z vlago, v prostoru ni prijetno, zato moramo zrak razvlažiti. To enostavno izpeljemo tako, da v kuhinjo in kopalnico na polico postavimo razvlažilne tablete, ki vsrkavajo vlago. S tem bomo preprečili kondenzacijo, zatrli neprijetne vonjave in zlasti preprečili razvoj plesni.
Razvlažilniki oziroma pivniki vlage so dovolj učinkovita in poceni rešitev za vlažne prostore. Če pa se pozimi lotimo sanacije sobe, imamo večji problem: prostor moramo najprej segreti in izsušiti z večjim razvlažilnikom zraka in se šele potem lotiti brušenja in pleskanja. Če je v prostoru pozimi zrak presuh, na radiator položimo mokro brisačo, predvsem pa ne smemo pozabiti na redno in pravilno prezračevanje: vsaj trikrat na dan za od dve do štiri minute naredimo prepih.
Kakovost življenja in ugodje bivanja se zaradi plesni občutno poslabšata.
Takrat radiatorje napol zapremo, a zunaj vendarle ni tako toplo, da bi na stežaj odpirali okna. Topel zrak ima v sebi več vlage kot hladen, kar pomeni, da je poleti v zraku več vlage kot pozimi. Toda poleti odpiramo okna in razlika med zunaj in notri ni tako velika.
Pozimi nastane problem, ko v kuhinji kuhamo in pečemo, stanovanja pa ne moremo dodobra prezračiti. Napa vsrka samo del vlage oziroma vonjav, ki se sproščajo med kuhanjem in peko. Zato zaprta, pozimi neprezračena stanovanja hitro postanejo zatohla.
Še huje kot v kuhinji se nam zrak hitro nasiči z vlago v kopalnici, zlasti pri tuširanju in kopanju v vroči vodi. Vzdržal bi se komentarja o arhitektih, ki so pred 30 ali 40 leti načrtovali kopalnice brez oken in seveda s takratnim okornim prezračevanjem. Ko je zrak nasičen z vlago, v prostoru ni prijetno, zato moramo zrak razvlažiti. To enostavno izpeljemo tako, da v kuhinjo in kopalnico na polico postavimo razvlažilne tablete, ki vsrkavajo vlago. S tem bomo preprečili kondenzacijo, zatrli neprijetne vonjave in zlasti preprečili razvoj plesni.
Razvlažilnik zraka zračno vlago zbira v posodo. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Razvlažilniki oziroma pivniki vlage so dovolj učinkovita in poceni rešitev za vlažne prostore. Če pa se pozimi lotimo sanacije sobe, imamo večji problem: prostor moramo najprej segreti in izsušiti z večjim razvlažilnikom zraka in se šele potem lotiti brušenja in pleskanja. Če je v prostoru pozimi zrak presuh, na radiator položimo mokro brisačo, predvsem pa ne smemo pozabiti na redno in pravilno prezračevanje: vsaj trikrat na dan za od dve do štiri minute naredimo prepih.
