Rdeč okras narave, pogojno užitna
V teh dnevih že raste škrlatna čašica, ki je v obliki čaše in pogojno užitna; zanimiva goba je tudi raznolična skledica, ki se zdaj pojavlja ob gozdnih poteh.
Odpri galerijo
Lepa rdeča gobica pritegne pozornost. FOTOGRAFIJI: Ana Ivanovič
Ponekod v gozdu, v grmovju, v travi in nasploh na mestih, ki jih gobarji ne obiskujejo preveč, lahko v teh dnevih najdemo škrlatno čašico in raznolično skledico.
Škrlatna čašica (Sarcoscypha coccinea) je pri nas že skoraj v manjšini, saj je najti več rdečih čašic (Sarcoscypha austriaca). Obe sta pogojno užitni gobi, nekateri ju jedo in pravijo, da sta odlični, a ker imata precej tanko meso, ju ne bi nikoli nabirala za hrano, saj sta s svojo lepo rdečo barvo pravi okras.
Plodno telo škrlatne čašice (tudi rdeče) je v obliki čaše, veliko od 1 do 6 cm. Notranjost je svetleče karminasto ali škrlatno rdeče barve in gladka. Zunanjost je svetlejša, velikokrat tudi belo poprhnjena in z navznoter zavihanim robom ter rahlo kosmičasta. Trosovnica je na notranji, rdeči strani gobe. Bet je največ do 4 cm dolg (včasih ga sploh ni), umazano bele barve, dlakav, relativno trd in pogosto precej globoko v zemlji na trhlem lesu. Meso je tanko, voskasto, bele barve in prijetnega vonja. Raste od februarja (tudi januarja) do maja na vlažnih vejicah, koreninah ali lesu odmrlih listavcev.
Goba je, kot rečeno, pogojno užitna, vendar jo nekateri jedo. Ker ni preveč izdatna, jo nabira malo ljudi. Je pa čudovita v naravi, saj kar žari s svojo škrlatno barvo, zato jo pustimo, kjer smo jo našli. Vedno se razveselim takšnih gobic, ki koketirajo z mojim fotoaparatom, in le redko se zgodi, da se ne bi ustavila, jih občudovala in seveda poslikala do najmanjših detajlov.
Zanimiva goba je tudi raznolična skledica (Peziza varia), ki se prav tako že pojavlja na gozdnih poteh in na gramoznatem terenu. Klobuk je lahko precej širok, tudi do 12 cm in do 3 cm debel. Je voskast in krhek, lahko se lomi. Notranjost je gladka in rjave barve, zunanjost belkaste do oker barve, jamičasta in nagubana ter včasih luskasta. Stara gliva je nepravilnih oblik, rob ima nazobčan. Trosovnica je na notranji, rjavi strani, in ko trosi dozorijo, nastajajo pravi oblaki, ki jih nato raznaša veter.
Bet je zelo kratek, včasih ga sploh ni. Meso je belkasto in tanko. Vonj ima po gobi, okusa skoraj nima. Raste od pomladi do jeseni v listnatih gozdovih, redkeje med iglavci, na odpadlem, preperelem lesu, na drevesni skorji med mahom, tudi na gradbenem lesu zunaj gozda, na hlevskem gnoju; je precej pogosta, najraje raste skupinsko, več primerkov skupaj. Goba ni užitna, je pa zanimiva zaradi oblike in barve. Morda bo po tem dežju zraslo še kaj drugih vrst, ki bodo bolj zanimive za nabiralce. Seveda nabirajte le tiste vrste, ki jih najbolj poznate.
Škrlatna čašica (Sarcoscypha coccinea) je pri nas že skoraj v manjšini, saj je najti več rdečih čašic (Sarcoscypha austriaca). Obe sta pogojno užitni gobi, nekateri ju jedo in pravijo, da sta odlični, a ker imata precej tanko meso, ju ne bi nikoli nabirala za hrano, saj sta s svojo lepo rdečo barvo pravi okras.
Raznolične skledice rastejo skupinsko na lesu listavcev.
Plodno telo škrlatne čašice (tudi rdeče) je v obliki čaše, veliko od 1 do 6 cm. Notranjost je svetleče karminasto ali škrlatno rdeče barve in gladka. Zunanjost je svetlejša, velikokrat tudi belo poprhnjena in z navznoter zavihanim robom ter rahlo kosmičasta. Trosovnica je na notranji, rdeči strani gobe. Bet je največ do 4 cm dolg (včasih ga sploh ni), umazano bele barve, dlakav, relativno trd in pogosto precej globoko v zemlji na trhlem lesu. Meso je tanko, voskasto, bele barve in prijetnega vonja. Raste od februarja (tudi januarja) do maja na vlažnih vejicah, koreninah ali lesu odmrlih listavcev.
Goba je, kot rečeno, pogojno užitna, vendar jo nekateri jedo. Ker ni preveč izdatna, jo nabira malo ljudi. Je pa čudovita v naravi, saj kar žari s svojo škrlatno barvo, zato jo pustimo, kjer smo jo našli. Vedno se razveselim takšnih gobic, ki koketirajo z mojim fotoaparatom, in le redko se zgodi, da se ne bi ustavila, jih občudovala in seveda poslikala do najmanjših detajlov.
Škrlatna čašica je čudovita v naravi, kjer kar žari s svojo škrlatno barvo.
Zanimiva goba je tudi raznolična skledica (Peziza varia), ki se prav tako že pojavlja na gozdnih poteh in na gramoznatem terenu. Klobuk je lahko precej širok, tudi do 12 cm in do 3 cm debel. Je voskast in krhek, lahko se lomi. Notranjost je gladka in rjave barve, zunanjost belkaste do oker barve, jamičasta in nagubana ter včasih luskasta. Stara gliva je nepravilnih oblik, rob ima nazobčan. Trosovnica je na notranji, rjavi strani, in ko trosi dozorijo, nastajajo pravi oblaki, ki jih nato raznaša veter.
Bet je zelo kratek, včasih ga sploh ni. Meso je belkasto in tanko. Vonj ima po gobi, okusa skoraj nima. Raste od pomladi do jeseni v listnatih gozdovih, redkeje med iglavci, na odpadlem, preperelem lesu, na drevesni skorji med mahom, tudi na gradbenem lesu zunaj gozda, na hlevskem gnoju; je precej pogosta, najraje raste skupinsko, več primerkov skupaj. Goba ni užitna, je pa zanimiva zaradi oblike in barve. Morda bo po tem dežju zraslo še kaj drugih vrst, ki bodo bolj zanimive za nabiralce. Seveda nabirajte le tiste vrste, ki jih najbolj poznate.
