Rdeča, bela ali pisana zvezda polepša praznike

Božična zvezda je ena tistih okrasnih rastlin, ki jih brez pomisleka kupimo vsako leto nove, brezhibno lepe. Konec novembra, v začetku decembra in vse do konca leta jih trgovci ponujajo na vsakem koraku, kupimo jih lahko v specializiranih trgovinah in v velikih diskontih s hrano in mešanim blagom. Cena ni pretirana, rastlino, visoko trideset ali več centimetrov in razkošno razvejano, dobimo že za tri ali štiri evre. Tako si večina ne žene k srcu, če začne nekaj tednov ali mesecev po praznikih nekoč prečudovita rastlina propadati, preprosto jo zavržemo in naslednje leto decembra kupimo novo. Seveda to ni potrebno, saj jo z malo truda lahko vzgajamo tako, da bo uspevala več let. Sicer pa potrebuje ustrezno nego in razmere tudi v mesecu, ko je v središču pozornosti, to je okoli božično-novoletnih praznikov. Da bo ostala takšna, kakršno smo prinesli iz trgovine, potrebuje primerno temperaturo in dovolj svetlobe, zelo pomembno pa je, da je ne izpostavljamo prepihu, saj bo v takih razmerah odvrgla liste. Pomembno je tudi, kakšno rastlino smo izbrali in kakšnih razmerah je rasla. Bolje jo je kupiti v specializirani trgovini, kjer za njih primerno skrbijo. Ko izbiramo božično zvezdo, rastlino, ki jo nameravamo kupiti, dobro preglejmo. Biti mora zdrava in čvrsta, brez znakov, da ji je listje odpadlo. Kupujmo jo, ko zunaj še ni preveč mraz, saj lahko med transportom doživi šok zaradi temperaturnih razlik. Če ne gre drugače, jo vsaj zavijmo v papir, lahko časopisni, preden jo nesemo iz trgovine, in jo čim prej peljemo ​domov, na toplo.

Temperatura v prostoru

Temperatura v prostoru, kamor jo postavimo, naj bo okoli dvajset stopinj, raje manj kot več, nikakor pa ne pod šestnajst. Poiščimo ji svetel prostor, zalijemo pa jo šele takrat, ko je zemlja v lončku povsem suha. Nalijemo toliko vode, da bo teklo skozi lonec, kar se bo nabralo v podstavku, pa odlijemo, sicer lahko hitro začnejo gniti korenine.



Omenimo še, da zalivamo s postano vodo sobne temperature. Če je zrak v prostoru suh, poleg lonca postavimo posodo z vodo, rastlino pa tudi špricamo. Rosimo jo le po zelenih listih. Naj povejmo, da so rdeči deli rastline, za katerega mnogi mislijo, da so cvetovi, v resnici listi. Cvetove lahko opazimo, če natančno pogledamo vrh rastline, kjer se stikajo listi, cvetovi so majhni in rumenkasti in so brez vonja. Božična zvezda cveti decembra in januarja.

Spomladi jo obrežemo

Če nam jo uspe ohraniti do konca praznikov, jo lahko poskušamo gojiti še naprej. Spomladi, najbolje marca ali aprila, jo obrežemo na dolžino približno dvajset centimetrov. Zalivamo kot običajno in po približno dveh mesecih bo začela odganjati nove poganjke. Junija jo spet obrežemo in presadimo v večjo posodo.



Če se bomo že trudili, da bo rasla nekaj let, poglejmo še, kako lahko dosežemo, da bo prihodnje leto zopet čarobno obarvana, bodisi rdeče, svetlo ali pisano. V ta namen moramo rastlino pokrivati, in sicer od oktobra naprej, od zgodnjega popoldneva do naslednjega jutra. Za dobre rezultate jo moramo redno pokrivati približno dva meseca. V tem času bi se morali vrhnji deli nove rastline obarvati rdeča, belo ali kar pisano. Sicer pa jo poleti lahko prestavimo na prosto, seveda ne da bi pozabili nanjo, saj jo moramo redno zalivati pa tudi gnojiti. Božična zvezda sicer izhaja iz Mehike, kjer najdemo izredno velike grme te rastline, saj dosežejo celo do pet metrov v višino, od tam pa so jo v prvi polovici devetnajstega stoletja zanesli v ZDA. Prav tam so jo začeli prodajati, bilo je leta 1850, danes pa je božična zvezda velik posel.