TEST

Reci mi tiho, tiho

Vespa je prišla na trg leta 1946 in povojni Evropi ponudila cenovno dostopen prevoz, najnovejša električna pa gre v korak z okoljskimi standardi in bodočo brezogljično družbo.
Fotografija: Električna vespa z voznikom v power načinu doseže največjo hitrost 50 km/h, v eko načinu pa okoli 35 km/h. Fotografije: Primož Jurman
Odpri galerijo
Električna vespa z voznikom v power načinu doseže največjo hitrost 50 km/h, v eko načinu pa okoli 35 km/h. Fotografije: Primož Jurman

Vespine številke so impresivne, saj so jih od leta 1946 po vsem svetu prodali 19 milijonov. V 50. in 60. letih se je iz prevozne nuje spremenila v statusni simbol in prvo globalno znamko mobilnosti. Je začetnica vseh skuterjev. Vsi, ki so ji po videzu in konceptu sledili, so bili zgolj posnemovalci, za vse, kar ji je bilo podobno, se je udomačilo splošno poimenovanje vespa.
Električna vespa z voznikom v power načinu doseže največjo hitrost 50 km/h, v eko načinu pa okoli 35 km/h. Fotografije: Primož Jurman
Električna vespa z voznikom v power načinu doseže največjo hitrost 50 km/h, v eko načinu pa okoli 35 km/h. Fotografije: Primož Jurman

Lanskega oktobra je Piaggio na salonu motociklov EICMA v Milanu predstavil novost, električno gnano vespo. Mnogi so jo kar obšli, drugim se je zdela preuranjena, za tretje je prava vespa samo tista originalna, ki v oblaku dima veselo prede v dvotaktnem ritmu. Štiritaktni so že herezija. A vedno je bila modna oziroma je modo celo narekovala. Kitajski posnemovalci, ki so v Italiji sicer prikazali poplavo razvodenelih e-skuterjev, so jo vestno in do obisti preskenirali. A vespa je le ena.
 

Tiha legenda


Električna, ki je v Evropi že na prodaj za nekaj več kot šest evrskih tisočakov, je nastala na podlagi modela primavera, namesto bencinskega pa jo žene elektromotor z močjo 4 kW, kar je enakovredno moči 5,4 bencinskega konja, in ta se napaja iz litij-ionskih baterij. Pogonski sklop z baterijami je Piaggiev izdelek, baterijske celice pa so razvite v sodelovanju s korejskim podjetjem LG Chem.


Postopek zagona je preprost; obrnem ključek, s stikalom na desni strani krmila izberem enega od treh načinov delovanja (power, eco, reverse – da, tudi vzvratno gre), potrdim izbrani način in čakam. No, zgodi se – nič. Nobenega zvoka, nič ropota. Privijem plin, da preverim, ali je vse okej, in vespa poskoči. Že sva na poti.
Zavore niso opremljene z ABS, tako da velja previdnost pri zaviranju.
Zavore niso opremljene z ABS, tako da velja previdnost pri zaviranju.

Bogat barvni zaslon TFT med drugim prikazuje porabo baterije v odstotkih, izkoristek moči, sredi zaslona je trenutna hitrost. Jap, povezljiv je tudi s pametnim telefonom, torej je mogoča tudi navigacija – če jo za približno sto kilometrov teoretičnega dosega (v življenju 80 kilometrov) sploh potrebujete.
 

Poskočna, a počasna


Da jo doma, v službi, šoli, kjer koli priključite na 220-V omrežje, boste za polne baterije potrebovali štiri ure. Te menda zdržijo 1000 ciklov polnjenja. Nekoliko prekratek priključni kabel je zvit skrit v prtljažnem prostoru. Vespa v power načinu doseže največjo hitrost 50 km/h, v paru okoli 35 km/h, v eko načinu toliko vleče z enim potnikom.


S tem pa utegnete imeti na cesti določene težave, kajti čeprav drži, da zaradi konstantnega navora z mesta odločno pospešuje, je kaj hitro lahko premična ovira za avtobuse. Previdnost velja tudi pri zaviranju – zavore namreč niso opremljene z ABS – in približevanju prehodom za pešce. Vozilce je namreč neslišno, pešci pa so (še) navajeni na zvok motorjev.
 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije