Rez trte za dobro vino

Po suhem enomesečnem obdobju in obilici sončnega vremena smo končno dočakali nekaj mokrote. V osrednji Sloveniji so bili vsi dnevi do zadnjega januarskega vikenda suhi. Tudi drugod je le tu in tam padlo nekaj kapelj, vendar so bile količine pod 10 mm. V januarju v Ljubljani običajno do zadnje dekade pade 78 mm dežja, v Murski Soboti le 35 mm, a so suha januarska obdobja v tem delu bolj pogosta. Na Goriškem je povprečna količina dežja okrog 90 mm, še kakšen milimeter več ga pade v Julijcih. Zadnji januarski teden je prinesel nekaj dežja ter nekaj snežink v višje ležeče predele.

Januarska značilnost so bili pogosti temperaturni obrati. Povprečne temperature zraka so v nižinski Sloveniji ostajale pod povprečjem, v višje ležečih predelih pa je bilo nadpovprečno toplo; na Kredarici je bilo za 3,7 °C topleje kot v povprečju 1981–2010. Repek januarja spet prinaša jasnino, jutra bodo topla.

Zadnji dan božičnega časa

Še vedno smo v netipični meteorološki zimi, ki ohranja nižine zelene. Ob koncu tedna bo nastopil februar, svečan, drugi mesec v gregorijanskem koledarju. Ime je dobil po latinskem prazniku sprave in očiščenja. Druga stara imena so sečan, sičan, svečnik, sičnjek, svičan, süšec, mali mesec, dežnik, talnik, poznozimec, drugnik, drujnik. Po mitološkem liku Vesni so ga imenovali tudi vesnar.


Prihaja svečnica (2. februar), ki po krščanskem izročilu predstavlja zadnji dan božičnega časa. Na Slovenskem je še vedno lepa navada, da na ta dan pospravljamo božične smrečice ter jaslice. Podoben praznik so imeli že stari Rimljani. Imenoval so ga luperkalij – praznik očiščevanja, v čast Luperku, bogu gozdov, rastlinstva in pastirjev, ki so mu darovali kozle in prižigali plamenice. Krščanstvo ga je s svečnico nadomestilo. Sprejelo je obredje, vendar mu je dalo novo vsebino. Ime svečnica izhaja iz tradicionalnega blagoslavljanja sveč po cerkvah. Z njo je povezanih precej vremenskih pregovorov. Če na svečnico deži, se kmalu pomlad oglasi. Če na svečnico sneži, se že vigred oglasi.

Vse več je signalov, da bo letošnja pomlad zgodnja. V nižinah praši leska, začenja tudi jelša. V Primorju bo v suhem vremenu obremenitev s cvetnim prahom leske srednje visoka, z jelšo pa nizka.

Rezači na delu

Marsikateri vinogradnik je januarske vremenske razmere izkoristil za delo v vinogradu. Po starem ljudskem izročilu so v večini vinorodnih območij začeli rez trte na dan sv. Vincencija, 22. januarja. Po tradiciji naj bi vinogradnik na prvo nedeljo po tem dnevu že ob zori odšel v vinograd in obrezal vsaj tri trte. Na velikih vinogradniških površinah začnejo rez prej, že novembra ali decembra, da končajo, dokler trta še miruje.


Rez vinske trte spada med prva zimsko-pomladna ročna dela v naših vinogradih, z njo uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte. To je ključno za dobro kakovost grozdja in vina. Na preobremenjeni trti bo grozdje slabo dozorelo, trta se hitreje izčrpa, premalo obremenjena trta pa bo močneje rasla, kar bo slabše vplivalo na dozorevanje grozdja. Rez opravljamo v času mirovanja, od decembra ter najpozneje do napenjanja brstov oziroma solzenja. S prepozno rezjo, ki jo zavlečemo v fazo solzenja ali celo brstenja, se poveča izguba hranilnih snovi. To je pomembno ob vse pogostejših milih zimah in zgodnjih pomladih, ko je tudi fenološki razvoj trte zgodnejši. Od štiri do šest tednov kasneje začne trta odganjati poganjke.

Zgodnja rez prinaša tudi tveganja, ki se ob spremenljivih vremenskih razmerah kažejo v nevarnostih spomladanskih pozeb, kot sta bili v letih 2016 in 2017. Ljudsko izročilo je v zvezi z rezjo trte skovalo številne vremenske pregovore. Na primer, Če na Vinka sonce sveti, bo dosti vina v kleti in Če za vincekovo s strehe kaplja, ne bo žeje doma. Če gre temu verjeti, bo letos letina dobra, saj so zimske vremenske razmere naravnost idealne za rez vinske trte. V vinorodnih območjih je že od božiča suho, število sončnih ur pa je bilo po vsej Sloveniji skoraj dvakrat višje od dolgoletnega povprečja.