USTREZNA OSKRBA
Rezano cvetje: da bo dolgo sveže in lepo
Tudi rezano cvetje potrebuje nego, da bi v njem lahko uživali več kot le nekaj dni; treba ga je pravilno oskrbeti, mu dodati hrano in večkrat menjati vodo.
Odpri galerijo
Težko bi našli človeka, še posebno žensko, ki ne mara cvetja. Morda niso ljubiteljice lončnic, morda jim te ne uspevajo, a redke se bodo branile cveta ali lepega šopka. Žal rezano cvetje v vazi ne bo živelo tako dolgo kot lončnica, a z nekaj preprostimi triki jim lahko življenjsko dobo precej podaljšamo. Seveda je ta odvisna tudi od tega, kakšno cvetje dobimo oziroma kupimo, zato je treba že v cvetličarni preveriti njegovo svežino.
Vedno je bolje kupiti cvet, ki še ni povsem odprt, lilije in tulipane pa kupujemo celo povsem zaprte.
Šopek vedno postavimo v čisto vazo, ki smo jo prej oprali, kot bi oprali običajno posodo. V umazani vazi se namreč namnožijo bakterije, ki bodo okužile vodo, rastline pa bodo zgnile. Da bi šopek čim dlje ostal svež in lep, je treba cvetlicam ponuditi hrano. Kupimo jo lahko v cvetličarni, lahko pa uporabimo nekatere reči, ki jih že imamo v domači kuhinji. Sladkor, denimo. Da bi voda v vazi dolgo ostala čista in bistra, nekateri svetujejo dodatek nekaj kapljic belila ali vodke. Vodka naj bi upočasnila proizvodnjo etilena, plina, ki ga oddajajo rastline, ko zorijo oziroma se starajo, njegova prisotnost pa spodbudi še druge rastline v vazi, da ga začno proizvajati. V vazo nikoli ne nalijemo prehladne vode, naj bo sobne temperature.
Preden vanjo potopimo stebla, jih očistimo in jim odrežemo spodnje tri centimetre, najbolje pod kotom 45 stopinj. Ko cvetlico odrežejo z rastline, na kateri je rasla, začnejo na odrezanem delu rasti nove celice, da bi rez zaprle. Podobno kot našo rano pokrije krasta. A rastlina skozi zaprt pecelj težko dobi vodo in hitreje oveni. Potrgamo tudi spodnjih nekaj listov ter vse, ki so poškodovani, rumeni, rjavi ali oveneli. Predvsem pazimo, da se kakšen ne namaka v vodi, saj bo tako kmalu začel gniti in bo vodo okužil. Ko je šopek v vazi, pa to ne pomeni, da je dela konec. Če želimo, da nas bo dolgo razveseljeval, je treba vodo namreč redno menjati, najbolje vsak drugi dan.
Nič ne bo narobe, če bomo ob tem še oprali vazo. V svežo vodo nato znova dodamo hrano za rezano cvetje. Šopek postavimo na svetlo mesto, a ne neposredno na sonce, saj bo tako hitro ovenel, tudi prevroč prostor mu ne ugaja. Ko začne kateri od cvetov v šopku veneti ali gniti, ga nemudoma odstranimo, v nasprotnem primeru mu bodo zelo hitro sledili še drugi, krivec za to je že omenjeni etilen.
Cvetje z votlimi peclji, denimo tulipani, se v vazi rado ukrivi, kar ne pomeni nujno, da je ovenelo, lahko da se mu je v pecelj ujel zračni mehurček, ki preprečuje vodi, da bi prišla do vseh delov rastline. Z zgornje strani v steblo zapičimo tanko in dolgo iglo, da mehurček predremo, in rastlina so bo postavila pokonci.
Vedno je bolje kupiti cvet, ki še ni povsem odprt, lilije in tulipane pa kupujemo celo povsem zaprte.
Pri tistih cvetovih, ki so se že odprli, svežino preverimo tako, da nežno stisnemo pecelj tik pod cvetom. Biti mora trden na otip. Preverimo, v kakšnem stanju so prašniki. Če je z njih že začel padati cvetni prah, jih raje pustimo, saj takšno cvetje v vazi ne bo dolgo zdržalo. Tudi listi naj bodo na pogled zdravi, zeleni in nepoškodovani. Izogibamo se nakupu cvetja, ki ima na listih drobne pike, te namreč opozarjajo, da se je vanje naselila bakterija, ki lahko pozneje v vazi okuži še preostale cvetlice. Če bomo v vazo postavili cvetje z lastnega vrta, ga vedno porežemo zgodaj zjutraj, ko je v steblu največ vode, nikakor pa ne v najtoplejšem delu dneva. Ko bomo pregret cvet postavili v vodo, bo namreč rastlina doživela šok in hitro propadla.
Šopek vedno postavimo v čisto vazo, ki smo jo prej oprali, kot bi oprali običajno posodo. V umazani vazi se namreč namnožijo bakterije, ki bodo okužile vodo, rastline pa bodo zgnile. Da bi šopek čim dlje ostal svež in lep, je treba cvetlicam ponuditi hrano. Kupimo jo lahko v cvetličarni, lahko pa uporabimo nekatere reči, ki jih že imamo v domači kuhinji. Sladkor, denimo. Da bi voda v vazi dolgo ostala čista in bistra, nekateri svetujejo dodatek nekaj kapljic belila ali vodke. Vodka naj bi upočasnila proizvodnjo etilena, plina, ki ga oddajajo rastline, ko zorijo oziroma se starajo, njegova prisotnost pa spodbudi še druge rastline v vazi, da ga začno proizvajati. V vazo nikoli ne nalijemo prehladne vode, naj bo sobne temperature.
Vedno je bolje kupiti cvet, ki še ni povsem odprt, lilije in tulipane kupujemo celo povsem zaprte.
Preden vanjo potopimo stebla, jih očistimo in jim odrežemo spodnje tri centimetre, najbolje pod kotom 45 stopinj. Ko cvetlico odrežejo z rastline, na kateri je rasla, začnejo na odrezanem delu rasti nove celice, da bi rez zaprle. Podobno kot našo rano pokrije krasta. A rastlina skozi zaprt pecelj težko dobi vodo in hitreje oveni. Potrgamo tudi spodnjih nekaj listov ter vse, ki so poškodovani, rumeni, rjavi ali oveneli. Predvsem pazimo, da se kakšen ne namaka v vodi, saj bo tako kmalu začel gniti in bo vodo okužil. Ko je šopek v vazi, pa to ne pomeni, da je dela konec. Če želimo, da nas bo dolgo razveseljeval, je treba vodo namreč redno menjati, najbolje vsak drugi dan.
Šopek vedno postavimo v čisto vazo, ki smo jo prej oprali, kot bi oprali običajno posodo.
Nič ne bo narobe, če bomo ob tem še oprali vazo. V svežo vodo nato znova dodamo hrano za rezano cvetje. Šopek postavimo na svetlo mesto, a ne neposredno na sonce, saj bo tako hitro ovenel, tudi prevroč prostor mu ne ugaja. Ko začne kateri od cvetov v šopku veneti ali gniti, ga nemudoma odstranimo, v nasprotnem primeru mu bodo zelo hitro sledili še drugi, krivec za to je že omenjeni etilen.
Cvetje z votlimi peclji, denimo tulipani, se v vazi rado ukrivi, kar ne pomeni nujno, da je ovenelo, lahko da se mu je v pecelj ujel zračni mehurček, ki preprečuje vodi, da bi prišla do vseh delov rastline. Z zgornje strani v steblo zapičimo tanko in dolgo iglo, da mehurček predremo, in rastlina so bo postavila pokonci.