RIMSKI IMPERIJ
Rimske utrdbe na Dinarski pregradi
Za ogled nekdanjih zapornih zidov rimskega imperija si je treba vzeti kar nekaj časa.
Odpri galerijo
Tretje stoletje našega štetja ni bilo prizanesljivo do prebivalcev rimskega imperija, končalo se je dolgo obdobje miru. Najhuje je bilo na vzhodni meji. Rimski zid limes na Renu in Donavi je komaj še zadrževal napade barbarov in treba je bilo misliti na obrambo države bolj v notranjosti. Vse poti iz Panonije v Italijo vodijo prek naših krajev.
Vmes pa gre prek Ljubljanskih vrat, Logaške planote ter Vipavske doline najbolj naravni prehod proti zahodu. Rimljani so se tega jasno zavedali in naravne prehode zaščitili z Alpskim oziroma Ajdovskim zidom (Claustra Alpium Iuliarium). Prehodi v Padsko nižino so bili tako pomembni, da je bila zgrajena cela vrsta obrambnih linij.
Pri Logatcu je antična cesta vodila drugje kot danes. Ne po trasi današnje avtoceste proti Razdrtemu, temveč na drugi strani Nanosa naravnost proti Vipavski dolini. Na območju prelaza Hrušica sta stali kar dve trdnjavi: prva na Lanišču in je bila le manjša izpostavljena utrjena točka, na samem prelazu pa je stala trdnjava Ad pirum (Pri hruški). Ostanki so še vidni in temelji dobro ohranjeni.
Vso obrambo tega pomembnega predela so koordinirali iz trdnjave v Ajdovščini. Stoji sredi današnjega mesta in je zelo lepo ohranjena. V rimskih časih se je imenovala Castrum ad fluvium frigidum. Utrjena linija se je zdela nepremagljiva, vendar se je mogočno zidovje izkazalo kot nezadostno ob silovitem vpadu hunske vojske pod vodstvom Atile leta 452.
Nekaj stoletij pozneje so se v teh krajih naselili Slovani in našim prednikom se ni zdelo verjetno, da so kaj takega zgradili ljudje. Mislili so, da so jih zgradili ajdi, starodavni velikani z nadčloveško močjo. Izraz pride sicer iz nemščine (der Heide – nevernik) in z njim je krščansko prebivalstvo imenovalo pogansko prebivalstvo teh krajev v antičnem času. Iz tega tudi izhaja današnje ime Ajdovščina.
Gre za naravni prehod, ki ga na severu zapirajo Julijske Alpe, na jugu pa Dinarska pregrada.
Vmes pa gre prek Ljubljanskih vrat, Logaške planote ter Vipavske doline najbolj naravni prehod proti zahodu. Rimljani so se tega jasno zavedali in naravne prehode zaščitili z Alpskim oziroma Ajdovskim zidom (Claustra Alpium Iuliarium). Prehodi v Padsko nižino so bili tako pomembni, da je bila zgrajena cela vrsta obrambnih linij.
Začelo se je na Vrhniki, ki se je v antičnih časih imenovala Nauportus in je bila zaključek vodnih poti iz Črnega morja. Takoj za naseljem se rimska cesta dvigne na Logaško planoto in naslednja utrjena linija je bila na območju Zaplane. Tu se ostanki rimske obrambne linije mešajo z ostanki Rupnikove linije, ki je bila namenjena zaščiti Kraljevine Jugoslavije pred italijanskimi vdori.
Pri Logatcu je antična cesta vodila drugje kot danes. Ne po trasi današnje avtoceste proti Razdrtemu, temveč na drugi strani Nanosa naravnost proti Vipavski dolini. Na območju prelaza Hrušica sta stali kar dve trdnjavi: prva na Lanišču in je bila le manjša izpostavljena utrjena točka, na samem prelazu pa je stala trdnjava Ad pirum (Pri hruški). Ostanki so še vidni in temelji dobro ohranjeni.
Vso obrambo so koordinirali iz trdnjave v Ajdovščini.
Vso obrambo tega pomembnega predela so koordinirali iz trdnjave v Ajdovščini. Stoji sredi današnjega mesta in je zelo lepo ohranjena. V rimskih časih se je imenovala Castrum ad fluvium frigidum. Utrjena linija se je zdela nepremagljiva, vendar se je mogočno zidovje izkazalo kot nezadostno ob silovitem vpadu hunske vojske pod vodstvom Atile leta 452.
Na območju prelaza Hrušica sta stali kar dve trdnjavi.
Nekaj stoletij pozneje so se v teh krajih naselili Slovani in našim prednikom se ni zdelo verjetno, da so kaj takega zgradili ljudje. Mislili so, da so jih zgradili ajdi, starodavni velikani z nadčloveško močjo. Izraz pride sicer iz nemščine (der Heide – nevernik) in z njim je krščansko prebivalstvo imenovalo pogansko prebivalstvo teh krajev v antičnem času. Iz tega tudi izhaja današnje ime Ajdovščina.