PLIŠTANJ
Rojstni kraj naše edine svetnice
Pilštanj je majhno naselje na zahodnem obrobju Kozjanskega hribovja; nekoč izjemno pomembna postojanka, danes skoraj izumrl.
Odpri galerijo
Sveta Ema Foto: Drago Medved
Trg Pilštanj na Kozjanskem se je oblikoval na skromnem platoju med dvema vrhovoma. Naselje je nastalo predvsem kot izjemna strateška postojanka, saj je od tu omogočen širok pogled po celotnem južnem območju. Tako je bila na Pilštanju tudi ena od obveščevalnih postaj, ki je s kresovi naznanjala prihod Turkov v deželo. Nekdaj so bile razvite dejavnosti kamnoseštva in lončarstva ter sušenja drnulj in izdelovanja drnulovca, žganja s posebnim okusom.
Legenda pravi, da naj bi se na gradu Pilštanj grofu Engelbertu iz Pilštanja in njegovi ženi Tuti okoli leta 973 rodila sv. Ema Krška. Tu so imeli njeni starši sprva fevd, pozneje dedno posest. Je edina slovenska svetnica, ustanoviteljica samostana v Krki na Koroškem. O tem pričajo njena freska in kip v cerkvi sv. Mihaela, kip pod gradom in stekleni kip v steni Varne hiše.
Nekoč sta bila tu dva gradova, ki sta danes žal v razvalinah. Že v desetem stoletju je bil zgrajen grad Peilenstein. Ernest Pilštanjski oziroma Ernest de Bilenstain je bil krški vitez ministerial; omenjen je leta 1158. Kmečki puntarji so ga ob prvem puntu zavzeli in pošteno oropali. Zahodno od trga nasproti pilštanjskega gradu je stal mlajši grad Hartenstein, Drenski grad. Najprej je bil stolp, ki so ga do 16. stoletja tolikokrat obzidali, da je postal grad. Ko so Soteški izumrli, so ga prevzemali mnogi lastniki, nazadnje Attemsi, ki so gospoščino združili s Podčetrtkom, grad pa opustili.
Pilštanj je začel izgubljati svojo vlogo v 19. stoletju, ko so cesto s pilštanjskega sedla premaknili v dolino Bistrice. Takrat je večino tržnih funkcij prevzelo nižje ležeče Lesično, Pilštanj pa je pravzaprav ohranil samo še funkcijo farnega središča. Danes je Pilštanj skoraj izumrl. To je majhen kraj na vzpetini, od koder se je večina življenja preselila v dolino v Lesično in druge kraje Kozjanskega, je pa zgodovinsko najpomembnejše naselje na Kozjanskem.
Pilštanj na Kozjanskem v občini Kozje je energijsko zelo močno območje. Najmočnejše energije so na jasi sv. Eme, močne točke so tudi na vaškem trgu, v cerkvi sv. Mihaela in v njeni okolici. Energijske točke so tudi pod lipo pred cerkvijo. Na jasi sv. Eme se energija širi v koncentričnih krogih, zato moramo izbrati tako mesto, kjer se najbolje počutimo. V načrtu je ureditev grajske turistične poti z energijskimi točkami.
Na Pilštanj se pripeljemo po cesti iz Celja skozi Šentjur in Gorico pri Slivnici ter Prevorja ali pa po Obsotelju, kjer v Prelaskem zavijemo na desno v smeri Buč in se peljemo skozi Kozje. Na hribu kmalu uzremo Pilštanj in njegovo cerkev sv. Mihaela.
Leta 1404 je Pilštanj prvič omenjen kot trg, ki je leta 1431 dobil pravico do Mihaelovega sejma, leta 1505 pravico do sejma na dan svetega Primoža in Felicijana, pozneje pa še do štirih letnih sejmov. Pilštanj je imel običajne trške pravice in privilegije, čeprav je na srebrnem pečatniku s pilštanjskim grbom iz sredine 15. stoletja naziv civitatis (mesto). Simbol trških pravic, sodstva in pomena trga je predstavljal pranger ali sramotilni steber, na katerem so kaznovali manjše prestopnike. Namen kaznovanja na prangerju je bilo predvsem javno zasmehovanje.
Legenda pravi, da naj bi se na gradu Pilštanj grofu Engelbertu iz Pilštanja in njegovi ženi Tuti okoli leta 973 rodila sv. Ema Krška. Tu so imeli njeni starši sprva fevd, pozneje dedno posest. Je edina slovenska svetnica, ustanoviteljica samostana v Krki na Koroškem. O tem pričajo njena freska in kip v cerkvi sv. Mihaela, kip pod gradom in stekleni kip v steni Varne hiše.
Sramotilni steber Foto: Goran Rovan
Nekoč sta bila tu dva gradova, ki sta danes žal v razvalinah. Že v desetem stoletju je bil zgrajen grad Peilenstein. Ernest Pilštanjski oziroma Ernest de Bilenstain je bil krški vitez ministerial; omenjen je leta 1158. Kmečki puntarji so ga ob prvem puntu zavzeli in pošteno oropali. Zahodno od trga nasproti pilštanjskega gradu je stal mlajši grad Hartenstein, Drenski grad. Najprej je bil stolp, ki so ga do 16. stoletja tolikokrat obzidali, da je postal grad. Ko so Soteški izumrli, so ga prevzemali mnogi lastniki, nazadnje Attemsi, ki so gospoščino združili s Podčetrtkom, grad pa opustili.
Pilštanj je začel izgubljati svojo vlogo v 19. stoletju, ko so cesto s pilštanjskega sedla premaknili v dolino Bistrice. Takrat je večino tržnih funkcij prevzelo nižje ležeče Lesično, Pilštanj pa je pravzaprav ohranil samo še funkcijo farnega središča. Danes je Pilštanj skoraj izumrl. To je majhen kraj na vzpetini, od koder se je večina življenja preselila v dolino v Lesično in druge kraje Kozjanskega, je pa zgodovinsko najpomembnejše naselje na Kozjanskem.
Pilštanj je energijsko zelo močno območje.
Pilštanj na Kozjanskem v občini Kozje je energijsko zelo močno območje. Najmočnejše energije so na jasi sv. Eme, močne točke so tudi na vaškem trgu, v cerkvi sv. Mihaela in v njeni okolici. Energijske točke so tudi pod lipo pred cerkvijo. Na jasi sv. Eme se energija širi v koncentričnih krogih, zato moramo izbrati tako mesto, kjer se najbolje počutimo. V načrtu je ureditev grajske turistične poti z energijskimi točkami.
Na Pilštanj se pripeljemo po cesti iz Celja skozi Šentjur in Gorico pri Slivnici ter Prevorja ali pa po Obsotelju, kjer v Prelaskem zavijemo na desno v smeri Buč in se peljemo skozi Kozje. Na hribu kmalu uzremo Pilštanj in njegovo cerkev sv. Mihaela.
Svojo vlogo je začel izgubljati v 19. stoletju.
Leta 1404 je Pilštanj prvič omenjen kot trg, ki je leta 1431 dobil pravico do Mihaelovega sejma, leta 1505 pravico do sejma na dan svetega Primoža in Felicijana, pozneje pa še do štirih letnih sejmov. Pilštanj je imel običajne trške pravice in privilegije, čeprav je na srebrnem pečatniku s pilštanjskim grbom iz sredine 15. stoletja naziv civitatis (mesto). Simbol trških pravic, sodstva in pomena trga je predstavljal pranger ali sramotilni steber, na katerem so kaznovali manjše prestopnike. Namen kaznovanja na prangerju je bilo predvsem javno zasmehovanje.
