Rokodelci so varuhi dragocene kulturne dediščine (FOTO)

Prav neverjetno zanimanje so minulo nedeljo pokazali obiskovalci Slovenskega rokodelskega festivala. Že od leta 2015 od maja do novembra potekajo prireditve regijskih rokodelskih centrov, članov Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, letos pa so dodali še osrednji vseslovenski dogodek na Brdu pri Kranju. Lepo urejen park se je spet izkazal kot imenitno prizorišče za takšne dogodke: za vse obiskovalce je lahko zagotovil dovolj parkirnih prostorov, vstop pa je bil brezplačen.

Osrednji del dogodka je bil rokodelski sejem, na katerem so se z izdelki in prikazom spretnosti predstavili mojstrice in mojstri iz vse Slovenije. V Kongresnem centru je potekala okrogla miza Rokodelstvo in mladi: obujanje rokodelskih poklicev. Čez dan so se v parku zvrstile različne delavnice za odrasle, bogat otroški program, obiskovalci so si lahko ogledali razstave ter obiskali knjižnico na prostem in poslušali pripovedke. Za kulinarično ponudbo je na Račjem otoku poskrbela odlična ekipa JGZ Brdo.

Ohranjene skrivnosti

Sprehod med številnimi stojnicami je bil zares dolg in pester, saj je bila vsaka zanimiva in privlačna ali pa okusna za hitro potešitev lakote. Tako smo se lahko posladkali z medenjaki podjetja Perger 1757 iz Slovenj Gradca in občudovali nastajanje lectovih src. »Medeni raj v osrčju idiličnega srednjeveškega Slovenj Gradca še danes predstavlja sanje naših prednikov, ki so preživele stoletja,« pravi Boštjan Perger iz družine, ki nadaljuje dolgoletno svečarsko, medičarsko in lectarsko tradicijo. »Najgloblje družinske skrivnosti so se ohranile vse do danes, ko se bogata dediščina uspešno prenaša na zdaj že deveto generacijo. Kaj je novega pri nas? Dokončujemo delavnico, ki nam bo omogočila udobnejše delo. Oče Hrabroslav, ki bo letos dopolnil 70 let, pa je napisal knjigo z naslovom Hrabro srce, v kateri opisuje svoje življenje, med drugim številne zgode in žal tudi nezgode.«

Poletje je pred vrati, ko se bo treba zaščiti pred soncem. Zagotovo najboljša rešitev je slamnik: pestro bero pokrival je ponudila Ana Cajhen, ki nadaljuje izjemno tradicijo Domžal in okolice in slamnike izdeluje tako, kot so jih nekoč. »Še vedno sem z lepimi spomini pri slamnikarskem sejmu, ki je bil prvo soboto v juniju v Domžalah,« nam je povedala Ana. »Še posebno sem ponosna na modno revijo, ki smo jo izpeljali v programu domžalskega sejma. Letos so meni zaupali pripravo in izvedbo revije s slamniki, po dogodku pa sem bila izjemno srečna in vesela, da smo vse tako imenitno izpeljali.«

Skoraj pozabljeni lan

Primož Rojc z Dolnjega Zemona pri Ilirski Bistrici se ukvarja z ročno izdelavo in poslikavo igrač. Pravi, da je z lesom povezan že od mladih nog: »Odrasel sem v obrtniški družini. Oče mizar je od mojega prvega leta starosti obrtnik in mnogo ur otroštva sem preživel v njegovi delavnici, kjer sem se veliko naučil. Tako sem se vpisal v srednjo lesarsko šolo v Postojni, smer lesarski tehnik. Sem poročen, oče štirih otrok. V prostem času izdelujem veliko ročnih izdelkov, priučil sem se ljudskega rezbarjenja, najraje pa izdelujem igračke za svoje otroke. Ob odkrivanju teh igrač so me prijatelji spodbudili, naj jih začnem ponujati še drugim.« Primož je prejemnik nekaterih pomembnih priznanj, med drugim je za svoje igrače prejel certifikat Obrtne zbornice Slovenije Rokodelstvo Art&craft Slovenija, kjer so zapisali mnenje, da so otroške lesene igrače tehnološko in oblikovalsko kakovostni izdelek. »Ta certifikat in ljudi, ki ga imajo, sem od nekdaj občudoval, in prav vesel sem, da se pridružujem ustvarjalnim rokam Slovenk in Slovencev.«

Boštjan Perger je pokazal, kako nastajajo lectova srca.

Primož Rojc izdeluje otroške igrače. FOTOGRAFIJE: Primož Hieng

Belokranjka Tončka Jankovič si je naložila zares veliko delo.

Jerica Krošel je tokrat zastopala Rokodelski center Rogatec, ukvarja pa se s skoraj pozabljeno tradicijo sejanja lanu ter njegovo precej zahtevno in dolgotrajno predelavo. »Slovenci smo skoraj pozabili na lan, kar je velika škoda, saj je to izjemno koristna kulturna rastlina, ki nam daje prejo in pozneje platno ter semena, ki so zelo uporabna in zdrava. Tokrat sem na Brdo pripeljala kolovrat, da so lahko obiskovalci v živo videli, kako poteka delo na tej za današnje čase nenavadni napravi,« je povedala Jerica in že hitela delati na kolovratu.

Rokodelstvo ima izjemen pomen za gospodarski razvoj in je pomemben element nesnovne kulturne dediščine. Mojstri in mojstrice so nosilci redkega znanja uporabe naravnih materialov in izdelovanja trajnostnih izdelkov. Kako pa je s prenosom znanja na mlade? Tudi na to vprašanje so poskušali odgovoriti na okrogli mizi, ki je povezala vse tiste, ki so tako ali drugače povezani z rokodelstvom in rokodelci. Tradicionalno znanje se s svežim pristopom, ki ga prinašajo mladi, razvija in dobiva nove oblikovalske in uporabne razsežnosti. Rokodelsko delo je v tujini vedno bolj cenjeno, tudi v luči trajnosti in ohranjanja kulturne dediščine, zato naj bo tako tudi v Sloveniji. 

Ivanka Kirec je iz ličja izdelovala cekarje.

Andreja Bojc oživlja lončarsko tradicijo Ribnice in okolice.

Mladi iz škofjeloške srednje lesarske šole uporabljajo moderne stroje.