KOLOBARJENJE
S hlevskim gnojem je najbolje gnojiti jeseni
Čez zimo se namreč razkroji. Potresemo ga po gredi, rahlo vdelamo, ne vkopavamo, ter potresemo s tanko plastjo zemlje. Najpogosteje uporabljamo kravjega, lahko pa izberemo tudi gnoj drugih živali.
Odpri galerijo
Uporabimo dobro uležan hlevski gnoj.
Čas, ko pobiramo pridelke z vrta, je tudi čas, ko se je treba odločiti, kako bomo nahranili osiromašeno zemljo. Desetletja je bilo zapovedano gnojenje s hlevskim gnojem, danes ga pogosto nadomestimo s kupljenimi organskimi gnojili, kar je precej bolj preprosto in nam prihrani precej dela in časa. Če smo zavezani tradiciji, pa je za hlevski gnoj najboljši čas jeseni. Do pomladi, ko bomo začeli sejati in saditi, se bo namreč že dodobra razgradil.
Sicer pa uporaba hlevskega gnoja zahteva precej znanja, z nespametnim gnojenjem lahko naredimo več škode kot koristi. Najprej velja dobro izbrati, poiščimo kmetijo, kjer kmetujejo ekološko, saj bomo z gnojem iz intenzivnih kmetij na vrt prinesli tudi kup antibiotikov in drugih zdravil, ki jih prejemajo živali, pa tudi fitofarmacevtskih sredstev.
Pomembno je tudi, da uporabimo odležan gnoj, svež bi namreč lahko požgal rastline na vrtu. Seveda lahko izbiramo med gnojem različnih živali, najpogosteje uporabljamo kravjega, uporabni pa so tudi konjski, kurji ali gnoj drobnice. Pri tem je treba paziti na količine, za kurji gnoj je denimo znano, da vsebuje več hranljivih snovi kot kravji.
Količina gnoja in način gnojenja sta ključna za dober učinek. Upoštevati velja pravilo, da z gnojem kolobarimo kot z vrtninami. Vrt razdelimo na tri dele in vsak del pride na vrsto za gnojenje enkrat v obdobju treh let. Glede na čas gnojenja izbiramo tudi rastline za posamezne grede. To pa že zahteva dober načrt, ki ga je najbolje narediti na papirju ali računalniku, seveda.
Če bomo gnojili jeseni, se bo že razkrojil in na to gredo brez skrbi posadimo ali posejemo rastline, ki imajo velike potrebe po hranilih, pravimo jim tudi požrešnice. V to skupino spadajo zlasti zelje, ohrovt in druge kapusnice, plodovke pa buče in kumare ter krompir in sladka koruza.
Na gredo, ki je bila pognojena prejšnje leto, sadimo srednje zahtevne rastline, to so na primer vse korenovke in gomoljnice, endivija, radič, kobulnice, por in visoki fižol; na zadnjo, ki smo jo gnojili pred tremi leti, pa spadajo nezahtevne rastline, to pa so vse vrtnine s kratko rastno dobo, na primer solata, mesečna redkvica, nizke stročnice ter vse čebulnice razen pora.
Da bomo naslednje leto vedeli, kako kolobariti naprej, je zelo pomembno, da si zapišemo, kako smo sadili v tekoči sezoni.
Gnojimo lahko tudi spomladi, vendar je možno, da bo takrat gnoj preveč svež. Za pomladno gnojenje zato nujno izberemo uležanega. Zato je to bolje opraviti jeseni, saj se bo gnoj čez zimo razkrojil v kompost. Ne vkopavamo ga, temveč ga le plitvo zadelamo in potresemo s tanko plastjo zemlje, da bo pokrit. Tako bo preperel, če ga zakopljemo pregloboko, pa bo začel gniti.
Seveda pa ga ne puščamo kar tako na zemlji, saj bi v tem primeru hranila izhlapevala. Pri količinah bodimo kar se da zmerni, na kvadratni meter bo zadoščalo približno 2,5 kilograma gnoja, kar je približno za eno lopato. To velja za kravji in konjski gnoj, svinjskega bo dovolj dva kilograma na kvadratni meter, kurjega pa le pol kilograma.
Sicer pa je najbolje gnojiti sredi oktobra, lahko tudi pozneje, le zemlja ne sme biti preveč hladna.
Škoda zaradi nespametnega gnojenja
Sicer pa uporaba hlevskega gnoja zahteva precej znanja, z nespametnim gnojenjem lahko naredimo več škode kot koristi. Najprej velja dobro izbrati, poiščimo kmetijo, kjer kmetujejo ekološko, saj bomo z gnojem iz intenzivnih kmetij na vrt prinesli tudi kup antibiotikov in drugih zdravil, ki jih prejemajo živali, pa tudi fitofarmacevtskih sredstev.
Kurji gnoj je s hranili precej bolj bogat kot kravji. FOTOGRAFIJE: guliver/GETTY IMAGES
Pomembno je tudi, da uporabimo odležan gnoj, svež bi namreč lahko požgal rastline na vrtu. Seveda lahko izbiramo med gnojem različnih živali, najpogosteje uporabljamo kravjega, uporabni pa so tudi konjski, kurji ali gnoj drobnice. Pri tem je treba paziti na količine, za kurji gnoj je denimo znano, da vsebuje več hranljivih snovi kot kravji.
Ključna sta količina in način
Količina gnoja in način gnojenja sta ključna za dober učinek. Upoštevati velja pravilo, da z gnojem kolobarimo kot z vrtninami. Vrt razdelimo na tri dele in vsak del pride na vrsto za gnojenje enkrat v obdobju treh let. Glede na čas gnojenja izbiramo tudi rastline za posamezne grede. To pa že zahteva dober načrt, ki ga je najbolje narediti na papirju ali računalniku, seveda.
Če bomo gnojili jeseni, se bo že razkrojil in na to gredo brez skrbi posadimo ali posejemo rastline, ki imajo velike potrebe po hranilih, pravimo jim tudi požrešnice. V to skupino spadajo zlasti zelje, ohrovt in druge kapusnice, plodovke pa buče in kumare ter krompir in sladka koruza.
1lopata gnoja za kvadratni meter vrta.
Na gredo, ki je bila pognojena prejšnje leto, sadimo srednje zahtevne rastline, to so na primer vse korenovke in gomoljnice, endivija, radič, kobulnice, por in visoki fižol; na zadnjo, ki smo jo gnojili pred tremi leti, pa spadajo nezahtevne rastline, to pa so vse vrtnine s kratko rastno dobo, na primer solata, mesečna redkvica, nizke stročnice ter vse čebulnice razen pora.
Da bomo naslednje leto vedeli, kako kolobariti naprej, je zelo pomembno, da si zapišemo, kako smo sadili v tekoči sezoni.
Lahko tudi spomladi, vendar …
Gnojimo lahko tudi spomladi, vendar je možno, da bo takrat gnoj preveč svež. Za pomladno gnojenje zato nujno izberemo uležanega. Zato je to bolje opraviti jeseni, saj se bo gnoj čez zimo razkrojil v kompost. Ne vkopavamo ga, temveč ga le plitvo zadelamo in potresemo s tanko plastjo zemlje, da bo pokrit. Tako bo preperel, če ga zakopljemo pregloboko, pa bo začel gniti.
Poskusimo poiskati gnoj na ekološki kmetiji.
Seveda pa ga ne puščamo kar tako na zemlji, saj bi v tem primeru hranila izhlapevala. Pri količinah bodimo kar se da zmerni, na kvadratni meter bo zadoščalo približno 2,5 kilograma gnoja, kar je približno za eno lopato. To velja za kravji in konjski gnoj, svinjskega bo dovolj dva kilograma na kvadratni meter, kurjega pa le pol kilograma.
Sicer pa je najbolje gnojiti sredi oktobra, lahko tudi pozneje, le zemlja ne sme biti preveč hladna.
