S pospravljanjem ni treba čakati na pomlad
Z generalnim čiščenjem in pospravljanjem običajno odlašamo do pomladi, ne nazadnje se temu početju tudi reče spomladansko čiščenje. Takrat je vreme res bolj ugodno, predvsem za čiščenje oken, prezračevanje odej, zbiranje kosovnih odpadkov in podobno, mnogi pa radi že januarja začnejo pospravljati. Novo leto, novi začetki. Ko snamemo praznične okraske in se nenadoma vse zazdi tako turobno in pusto, je odlična priložnost, da se zamotimo s praznjenjem omar in predalov. Še posebno če so bili decembra v prvem planu obiski in zabave in je za gospodinjska dela zmanjkalo časa. Če se pospravljanja lotimo že zdaj, bo spomladi manj dela in lahko se bomo posvetili tistim opravilom, ki jih bo treba zdaj zaradi vremenskih razmer preskočiti.
Da bi vse skupaj teklo čim bolj gladko in bi nam pospravljanje požrlo čim manj živcev, se ga lotimo počasi in sistematsko. Čeprav Marie Kondo, slovita strokovnjakinja za urejanje in pospravljanje doma, svetuje, da čim več opravimo čim hitreje in brez nepotrebnih premorov, to ni nujno način, ki odgovarja vsem. In s tem ni nič narobe. Da se nam urejanje ne bi priskutilo, izberemo tempo, ki ustreza nam. En dan ena soba, denimo. Tako bo celoten postopek res trajal dlje, a bomo imeli vmes čas za počitek in druge reči, ki so pomembne v življenju. Tisti, ki bi radi čim prej zaključili, pa seveda lahko pohitijo in celotno stanovanje oziroma hišo obdelajo v enem koncu tedna.
Da ne bo nepotrebnih solz ali jeze, naj se vsak sam odloči, kaj bo zavrgel, podaril ali obdržal.
Prostor v predalu
Če si gospodinjstvo delimo z drugimi člani, ki so dovolj stari ali dovolj pri močeh, da se nam pridružijo, naj to storijo. Sedimo za mizo in za to določimo dan, najbolje kakšen turoben, ko nimamo drugih načrtov. Najslabše, kar lahko storimo, je, da se sami odločimo, kaj drugi še potrebujejo in kaj bomo namesto njih zavrgli. Tako bomo povzročili nepotrebno jezo ali žalost, saj se nam lahko nekaj zdi povsem neuporabno, drugega pa na to reč vežejo prijetni spomini ali je kako drugače navezan nanjo. Tudi če nam gredo moževe zbledele hlače z luknjami, v katerih običajno peče na žaru, pošteno na živce, naj se sam odloči, kdaj jih bo imel dovolj. Pospravimo zato vsak svoje predale in omare.
Občutek, ko se nenadoma v njih pojavi veliko več prostora, je krasen, a ob tem se mnogim porodi ideja, da je treba prostor zdaj zapolniti z novimi stvarmi. Tako nismo naredili ničesar, razen če se je bilo denimo treba znebiti edine bunde, ki jo bomo v naslednjih tednih še kako potrebovali. Če pa smo zavrgli posodo ali pekač, ki ga nismo uporabljali že več mesecev ali let, nima smisla hiteti po novega, saj ga bo prej ali slej doletela enaka usoda.
Čiščenje oken, balkonov, okolice hiše lahko še počaka.
Že med pospravljanjem smo pozorni, kaj bomo z rečmi, ki nam ne služijo več. Naredimo tri kupe – smeti (sem spadajo močno poškodovani predmeti, ki niso več uporabni), še uporabno (reči, ki jih ne potrebujemo ali ne želimo več, a so uporabne in bi jih bil vesel kdo drug, zato jih bomo podarili), na tretji kup pa nalagamo tiste reči, za katere se ne moremo odločiti, ali bi se jih znebili ali ne. Zložimo jih v škatlo in postavimo v garažo ali klet. Naj tam počakajo do spomladanskega čiščenja, čez nekaj mesecev bomo namreč vedeli, ali smo jih pogrešali ali ne. Če ne, jih podarimo.
