S setvijo ne prehitevajmo vremena

Začel se je marec, to je mesec, ko si obetamo, da bomo ob ugodnem vremenu že zares vrtnarili, kar pomeni, da bomo lahko sejali in sadili na prosto, neposredno na grede. Če se bo lepo vreme nadaljevalo, bo to najbrž kar hitro, če bo še kaj zime, pa bo treba počakati. Pri prvih setvah nikar ne pozabimo, da je ključnega pomena za uspešen vznik semena in poznejšo rast temperatura tal, ne le temperatura zraka. Če smo še tako nestrpni, s setvijo nikar ne hitimo in ne prehitevajmo. Splošno pravilo velja, da mora biti zemlja v setveni plasti, to je v globino do pet centimetrov, ogreta vsaj na pet stopinj, da bi lahko bila kalitev uspešna. Pa še tu je treba omeniti, da pri tej temperaturi kalijo le nekatere vrtnine, na primer solata, z večino pa je treba počakati, da bo zemlja ogreta še za nekaj stopinj, najbolje do deset.

Začnemo s solato

Praviloma začnemo z zgodnjimi sortami solate, ki najbolje prenašajo nizke temperature, vzklijejo pa že pri temperaturi 5 °C. Na seznamu zgodnjih vrtnin sta tudi grah in zlasti bob, za katerega je znano, da v hladnem bolje kali. Pohitimo lahko tudi s setvijo redkvice, ki je eden prvih pridelkov na pomladnem vrtu, zgodaj pa gresta v zemljo tudi česen in čebulček in seveda korenje in peteršilj. Čeprav slednjega zadnja leta raje sadimo kot sejemo.
Pri določanju časa setve in temperatur se kajpak ne bomo zanašali na izročilo babic in koledar, pa tudi s termometrom ne bomo brskali po gredicah, da bi izmerili temperaturo. Najbolj zanesljivo je, če pogledamo na spletno stran Agencije za okolje in prostor, kjer objavljajo ažurne podatke o temperaturah zraka in zemlje (http://meteo.arso.gov.si).

Prezgodnja setev, slabši pridelek

Izkušnje kažejo, da z zgodnjo setvijo v preveč hladno zemljo naredimo več škode kot koristi. Semena, ki jih posejemo prehitro, namreč v mrzli zemlji ne bodo kalila. Lahko naredimo preizkus na primer s korenčkom, ki je ena prvih vrtnin, ki jih sejemo na pomlad. Še preden bodo tla ogreta na pet stopinj, posejemo vrstico in čakamo. Ker vemo, da korenje kali okoli dva tedna, po tem času posejemo še drugo vrstico. Predvidevamo, da bo takrat že dovolj toplo. Opazili bomo, da bosta tako prva kot druga setev začeli kaliti približno v istem času, kar pomeni, da so prva semena v zemlji čakala na otoplitev. Pri tem je zelo verjetno, da bodo poznejša rasla slabše kot ona, ki smo jih sejali pravi čas. V mrzli, pogosto tudi prevlažni zemlji bodo rastline torej rasle počasneje, lahko se zgodi, da bodo v neugodnih razmerah celo propadle. Tudi če se bodo prebile skozi mraz, bodo pozneje praviloma slabše uspevale.
Stari vrtnarski mački zato s prvimi setvami ne bodo prehitevali, če nas vseeno srbijo prsti, pa si lahko pomagamo z nekaj preprostimi zvijačami, s katerimi zemljo malček ogrejemo. Tako ustvarimo primerne razmere za setev nekoliko prej, kot bi to storila narava.

Nekaj dni pred setvijo

Nekaj dni pred predvideno setvijo gredico s pripravljeno zemljo pokrijemo z vrtnarsko kopreno, pod katero se bo zemlja nekoliko ogrela. Kopreno pustimo pokrito, vse dokler seme ne vzkali. Potem jo odstranimo, da bodo imele rastline prostor za rast. Če še ni dovolj toplo, naredimo nizke tunele, na primer iz šibja ali drugih palic, ki jih namestimo nad gredo in čez položimo kopreno. Posebno težavo lahko povzroči vlaga, letos sicer kaže nasprotno, da je bo celo premalo, a kljub temu poglejmo trik, kako pomagamo v tem primeru. Naredimo setvene jarke in vanje nasujemo tanko plast peska, ki se segreva in suši hitreje od zemlje. Vanj posejemo seme in pokrijemo s kopreno.
Vedeti moramo, da bomo s temi triki pridobili morda le nekaj dni pri kalitvi, končni izkupiček oziroma pridelek pa bo približno enak, kot če bi sejali teden ali dva pozneje.