HRUŠKI VRH
S Triglavom iz oči v oči
Nekatere gore so nekaj posebnega, ne toliko zaradi svoje lepote, ampak zaradi tega, ker omogočajo prekrasne razglede; Hruški vrh je prav gotovo ena izmed njih.
Odpri galerijo
Na vrhu je znamenje, posvečeno svetemu Izidorju.
Hruški vrh se pne do višine 1776 metrov v osrednjih Karavankah. Razgled, ki se odpira z njega, je prelep: vse osrednje Julijske Alpe s Triglavom so kot na dlani.
Z Jesenic se zapeljemo do Planine pod Golico. Avtomobil pustimo pri cerkvi in se po klancu spustimo do potoka pod vasjo. Takoj nad njim se začne pot, ki nas popelje do Jeseniške planine. Izjemno lepa je in že na začetku ponuja prelep razgled. Tokrat še bolj proti vzhodu, v smeri proti Stolu. Nad planšarsko kočo se razprostira precej velik travnik visoko v pobočje Kleka. Povzpnemo se na vrh travnika in nato zavijemo ostro na levo proti planini Rožca.
Po 10 minutah hoje po gozdu pridemo na planino in z nje se nam odpre pogled na piramidasti vrh gore. Nekje globoko pod nami pa sta kar dva predora. Prvi je železniški s konca 19. stoletja, drugi, avtocestni, s konca 20. stoletja. Vendar pa moderni svet daleč v dolini prekriva nizka oblačnost. Naša pot pa je nasprotno ves čas obsijana s soncem.
Ob državni meji se sprehodimo mimo koče na planini po obsežnih travnikih. Pogled nazaj nam pokaže prelepa ostenja še ene razgledne gore: Kleka. Na drugi strani travnika se planinska pot spet dvigne čez pobočja. Še pol ure hoda in po treh urah vzdržnega vzpenjanja po enostavni poti smo na vrhu.
Tam nas pričakata znamenje, posvečeno svetemu Izidorju, in prelep razgled po Julijskih Alpah. Sveti Izidor je živel v 12. stoletju in velja za zaščitnika kmetov. Po legendi je kot navaden hlapec služil bogatemu gruntarju. Vsako jutro ga je pot najprej vodila v cerkev in šele potem na delo na polje. Gospodarju takšno početje ni bilo všeč. Nekega jutra se je gospodar skril v gozd na robu polja in uzrl neverjeten prizor. Namesto Izidorja, ki je molil v cerkvi, sta z voloma orala angela. Tako delo zaradi Izidorjeve odsotnosti ni trpelo. Izidor je umrl okoli leta 1150 in bil za svetnika razglašen leta 1622. Goduje 15. maja in velja za svetnika, ki ga kmetje prosijo za dež.
Ob znamenju je klopca in resnično se splača razgledati naokoli. Poleg Julijskih Alp je globoko pod nami še Savska dolina, levo in desno pa dolg greben Karavank. Na severni strani je razgled na Celovško kotlino globoko spodaj in Visoke Ture v ozadju. Hruški vrh je lahko dosegljiv, za nameček pa še izjemno lep turnosmučarski cilj.
Triglav je točno nasproti.
Z Jesenic se zapeljemo do Planine pod Golico. Avtomobil pustimo pri cerkvi in se po klancu spustimo do potoka pod vasjo. Takoj nad njim se začne pot, ki nas popelje do Jeseniške planine. Izjemno lepa je in že na začetku ponuja prelep razgled. Tokrat še bolj proti vzhodu, v smeri proti Stolu. Nad planšarsko kočo se razprostira precej velik travnik visoko v pobočje Kleka. Povzpnemo se na vrh travnika in nato zavijemo ostro na levo proti planini Rožca.
Po 10 minutah hoje po gozdu pridemo na planino in z nje se nam odpre pogled na piramidasti vrh gore. Nekje globoko pod nami pa sta kar dva predora. Prvi je železniški s konca 19. stoletja, drugi, avtocestni, s konca 20. stoletja. Vendar pa moderni svet daleč v dolini prekriva nizka oblačnost. Naša pot pa je nasprotno ves čas obsijana s soncem.
Ob državni meji se sprehodimo mimo koče na planini po obsežnih travnikih. Pogled nazaj nam pokaže prelepa ostenja še ene razgledne gore: Kleka. Na drugi strani travnika se planinska pot spet dvigne čez pobočja. Še pol ure hoda in po treh urah vzdržnega vzpenjanja po enostavni poti smo na vrhu.
Ob znamenju je klop in splača se razgledati naokoli.
Tam nas pričakata znamenje, posvečeno svetemu Izidorju, in prelep razgled po Julijskih Alpah. Sveti Izidor je živel v 12. stoletju in velja za zaščitnika kmetov. Po legendi je kot navaden hlapec služil bogatemu gruntarju. Vsako jutro ga je pot najprej vodila v cerkev in šele potem na delo na polje. Gospodarju takšno početje ni bilo všeč. Nekega jutra se je gospodar skril v gozd na robu polja in uzrl neverjeten prizor. Namesto Izidorja, ki je molil v cerkvi, sta z voloma orala angela. Tako delo zaradi Izidorjeve odsotnosti ni trpelo. Izidor je umrl okoli leta 1150 in bil za svetnika razglašen leta 1622. Goduje 15. maja in velja za svetnika, ki ga kmetje prosijo za dež.
Nekje globoko pod nami sta kar dva predora.
Ob znamenju je klopca in resnično se splača razgledati naokoli. Poleg Julijskih Alp je globoko pod nami še Savska dolina, levo in desno pa dolg greben Karavank. Na severni strani je razgled na Celovško kotlino globoko spodaj in Visoke Ture v ozadju. Hruški vrh je lahko dosegljiv, za nameček pa še izjemno lep turnosmučarski cilj.
