Sadite zelenjavo? Te informacije je dobro poznati
Jesenski meseci so načeloma čas za obiranje pridelkov z vrtov in polj, a gredic ne pustite praznih, nanje posejte ali posadite jesenske posevke, ki vas bodo razveseljevali še letos ali pa spomladi. Kaj saditi v času, ko dnevi postajajo vse hladnejši in krajši?
Česen je idealna povrtnina za sajenje v jeseni. Z njim lahko napolnite plitve gredice, zabojnike ali korita, za njegovo vzgojo ne potrebujete veliko prostora, pomembno je le, da ima zemlja, v kateri bo rasel, dobro drenažo. Pred sajenjem glavice česna ločite na posamične stroke, te posadite tako, da bo zašiljen del obrnjen proti površini prsti. Stroki naj bodo v zemljo zakopani približno štiri centimetre, med njimi naj bo vsaj šest centimetrov razmaka.
Česen bo poganjke tvoril že pred zimo, mraz nadzemnemu delu rastline ne bo škodoval, v zemlji pa bodo nastajale glavice, ki bodo jedi bogatile vse od zgodnje pomladi. Česen je zrel, ko njegovi listi postanejo rjavi.
Izberite sorto mlade čebule, ki je odporna proti mrazu, v prijaznih razmerah jo boste lahko nabirali že decembra.
Špinačo lahko sejemo vse leto
Špinača je še ena povrtnina, ki jo lahko sejete in obirate že v hladni sezoni. Posejte jo v hranljiva in tla, ki dobro zadržujejo vlago. Za boljšo rast lahko zemlji dodate malo komposta. Špinačo sicer lahko sejemo vse leto, ima pa jesenska setev prednost: ko se temperature spustijo in dnevi postanejo krajši, je manj možnosti, da bi rastlina tvorila stebla in cvetove. Nabrati jo je treba takoj, ko listki dosežejo primerno velikost, kar je približno od štiri do šest tednov potem, ko vzklije.
So hrustljav in zdrav dodatek solatam in narezkom ter odličen nabor vitaminov in mineralov. Redkvice spadajo med posevke, ki jih je lahko vzgajati, iz semen hitro nastanejo okusni rdeči gomolji. Le kakšen mesec zorijo v zemlji in že so pripravljene za obiranje. Odlične so za gojenje v koritih, saj ne potrebujejo veliko prostora, torej uspevajo tudi na terasah ali balkonih.
Bob je nekoliko zapostavljena stročnica, ki potrebuje malce več časa za rast in tvorjenje plodov. Posadite ga na mesto, ki ga vsaj par ur vsak dan obseva sonce, semena naj bodo od pet do sedem centimetrov globoko z razmikom približno 15 centimetrov. Dobro prenaša hlad, kljub temu ga je v ekstremno mrzlih krajih dobro pred mrazom zaščititi s kopreno. Sajenje boba v jeseni je boljše od sajenja spomladi, saj tako že zgodaj obrodi plodove. Rastlini, ki zraste dokaj visoko, je treba zagotoviti oporo.
Grah lahko sadite v jeseni
Še ena stročnica, ki jo lahko sadite v jeseni, je grah. Pri izbiri sorte je treba biti pozoren in saditi tiste, ki so odporne proti mrazu. Če ga boste sadili v jeseni, ga boste lahko nabirali že zgodaj spomladi. Posadite ga na sončno, zavetrno mesto približno dva centimetra in pol globoko in v razmiku pet centimetrov. Jeseni posajeni grah raste počasneje, a tvori močnejša stebla, obirajte ga takoj, ko se spomladi v strokih razvijejo zrna.
Motovilec prenaša res nizke temperature in pokrivanje s kopreno ni potrebno.
Za sajenje mlade čebule tehnično ne potrebujete vrta. Vzgajate jo lahko tudi v koritih in celo v zaprtih, hladnejših prostorih. Če jo boste sadili na prosto, je jesen idealen čas. Izberite sorto, ki je odporna proti mrazu, v prijaznih razmerah jo boste lahko nabirali že decembra. Glavice posadite dva centimetra in pol globoko ter poskrbite za dovolj vlage.
Nikakor ne moremo mimo zimske solate, zelenjave, ki lahko raste kar v koritu. Obstaja več vrst solat in radiča, ki so odporni proti mrazu, v res mrzlih krajih posevke zavarujte s kopreno. Že zgodaj spomladi bo na gredicah zrasla sveža zelenjava, ki bo na spomladanske jedilnike prinesla veliko vitaminov in mineralov. Tako kot motovilec. Če ga boste sejali v jeseni, bo idealen za nabiranje zgodaj spomladi. Prenaša res nizke temperature in pokrivanje s kopreno ni potrebno, saj v tem primeru lažje razvije nekatere bolezni, ki zmanjšajo pridelek.
