Sadno drevje: zimska rez pred začetkom brstenja

Letos je vstop v sušec zaznamovala njegova lastnost, suhost. Obilnejšega dežja ni na vidiku. Ob prehodu hladne fronte v prvih dneh marca je po Sloveniji sicer padlo nekaj milimetrov padavin v obliki dežja ali snega, na jugovzhodu so se rahle padavine pojavljale tudi druge dni. Skupno jih je bilo največ v pasu od osrednjega dela Slovenije proti jugovzhodu.

Zgodaj spomladi lahko sadimo nova drevesa, če tla niso zamrznjena ali prekrita s snegom. FOTO: Baza178/Getty Images

Na severovzhodu države, v Murski Soboti, je v preteklem mesecu padlo le 19 mm dežja, povprečno (za obdobje 1981–2010) 37 mm, v Mariboru pa le 12 mm od običajnih 40 mm. Namesto januarja in februarja nas je pošteno zeblo v prvih dneh marca, ko je vzhodno Evropo zajel polarni mraz, ki sega čez večji del Evrope. V preteklih dneh je veter še dodatno stopnjeval občutek mraza. Jutranje temperature zraka so padle krepko pod ničlo. Le na Primorskem se je čez dan ogrelo nad 10 °C, drugod je bilo precej hladneje.

To se je poznalo tudi na površini tal, ki je bila ponekod ob jutrih zamrznjena, le na Primorskem vlažna. V globini 5 cm so se temperature tal gibale med 2 in 6 °C, v globini 10 cm so bile za kako stopinjo Celzija višje.

Vztrajni severovzhodni veter, na Primorskem burja, sta površino tal še dodatno izsušila. Vrednosti evapotranpsiracije, tj. izhlapele vode iz tal in rastlin, so bile nad dolgoletnim povprečjem, ponekod v severnem delu Slovenije celo izjemno visoke za ta čas. Večje zaloge vode ni niti v snežni odeji, saj je tudi ta za ta čas preskromna.

Na Kredarici je okrog 180 cm snega, kar je daleč od 250 cm, zabeleženih v 30-letnem povprečju. Zadnjih 30 dni je bilo tudi sončno obsevanje nadpovprečno: v Portorožu je bilo 30 ur sončnega obsevanja več od dolgoletnega povprečja, na severovzhodu pa je bil presežek med 50 in 60 urami.

Kako izvedemo rez

Topel začetek leta je sprožil zgodnji razvoj rastlin, prvi zvončki so zacveteli več kot 14 dni prej kot običajno. Analize trendov časa cvetenja kažejo, da se zvončki v povprečju pojavijo prej, kot so se pred petdesetimi leti. Tudi razvoj sadnega drevja se je ponekod že začel, v celinskem delu k sreči hlad zavira prehiter razvoj.

Marsikateri vrtičkar se obotavlja, kako bi izvedel rez, da bi na drevesu pustil čim več plodov. Vendar obilen pridelek ne pomeni tudi njegove kakovosti. Z zimsko rezjo uravnavamo razmerje med prirastom oziroma bujnostjo in rodnostjo, zagotavljamo zadostno osvetlitev in zračnost krošnje. Rez sadnega drevja je treba vedno prilagoditi zahtevam posamezne vrste. Pri tem ločimo dve vrsti poganjkov: ogrodne, ki predstavljajo nosilnost sadnega drevesa, in rodne, na katerih se razvijejo cvetovi in plodovi.

Od prvega resnejšega mraza jeseni, ki prekine aktivnost listne površine, do spomladi je pravi čas za obrezovanje umirjenih rodnih dreves z dobrim cvetnim nastavkom. Tudi v mladih nasadih, ki šele stopajo v rodnost, je koristno, da zimsko obrezovanje opravimo pred začetkom brstenja. Preden se lotimo obrezovanja, je treba oceniti krošnjo glede na rast drevesa in pregledati cvetni nastavek. Na ta način prilagodimo jakost rezi. Nekaj navodil za obrezovanje jablane: bujno rastoča drevesa jablan z malo cvetnega nastavka obrezujemo manj, ohranjamo cvetne brste in pripognemo vse primerne poganjke.

Drevesa, ki imajo šibkejšo rast in dober cvetni nastavek, obrezujemo močneje. V prvih letih na drevju opravljamo zgolj gojitveno rez. Drevo, ki še ni vstopilo v rodnost, vanjo spodbudimo z upogibanjem poganjkov ali vej v vodoravni položaj, vejam izrežemo hrbtne poganjke in jih odvedemo na najpoložnejši poganjek. Enoletnih poganjkov običajno ne prikrajšujemo, izrezujemo tudi bohotivke oziroma vodne poganjke. Zgodaj spomladi lahko tudi sadimo nova drevesa, če tla niso zamrznjena ali prekrita s snegom.