SEJEM
Samovozeči traktorji
Na hannovrski Agritechnici, svetovnem sejmu kmetijske tehnike št. 1, je letos velik poudarek na električnih pogonih in asistenčnih sistemih, ki ponujajo večjo učinkovitost in manjšo porabo.
Odpri galerijo
Do sobote v Hannovru v Nemčiji poteka sejem Agritechnica. To je eden največjih in najpomembnejših sejmov kmetijske tehnike in tehnologije na svetu, kjer vodilna podjetja iz industrije kmetijskih strojev predstavljajo svoje novosti in inovacije. Agritechnica je predstavitev globalne industrije kmetijskega inženirstva in predstavlja trende prihodnjega razvoja kmetijstva. Na njem je več kot 2750 razstavljavcev iz 51 držav, ogleda si ga več kot 450.000 obiskovalcev iz 130 držav, okrog 110.000 jih je iz tujine.
Strokovna komisija je že pred časom razglasila letošnje dobitnike nagrad za inovacije. Letos je bilo v izboru 292 novih izdelkov 148 podjetij iz 24 držav. Komisija je podelila eno zlato in 39 srebrnih medalj za inovacije. Težišče ocenjevanja tehničnih inovacij so bile izboljšave na področju učinkovitosti, povezljivosti, udobja in varnosti pa tudi izboljšana tehnologija za trajnostno in do okolja prijazno kmetovanje.
Zlato medaljo je dobilo podjetje John Deere Walldorf GmbH & Co. KG, ki je predstavilo eAutoPower transmisijo in inteligentni sistem e8WD. Ta produkt je nastal v skupnem razvoju Johna Deera s podjetjem Joskin S. A. iz Belgije. V kmetijskih traktorjih se že več kot 20 let uporablja brezstopenjska transmisija s hidrostatično-mehansko delitvijo moči. Doslej so bili na traktorjih nameščeni dodatni generatorji, ki so se uporabljali za pogon večjih električnih naprav na traktorjih (ventilator, kompresor, kompresor za klimo) ali pa za pogon električnih naprav na priključkih.
Transmisija eAutoPower za nove john deere serije 8R pa je prva transmisija, ki ima električno-mehanski prenos moči na kmetijskih strojih. Namesto hidravličnega sklopa (črpalka/motor) sta vgrajena elektromotorja, ki služita kot brezstopenjska enota. Ti traktorji so tako dimenzionirani, da zagotavljajo moč za pogon samega traktorja, na voljo pa je tudi do 100 kW električne energije za druge zunanje porabnike.
Skupaj s podjetjem Joskin so razvili triosno cisterno za gnojevko, ki uporablja električni pogon na dveh oseh. Ta električna rešitev zagotavlja učinkovitost transmisije in nižje stroške vzdrževanja. Osemkolesni pogon (e8WD) omogoča večji oprijem traktorja in cisterne, manj je zdrsa, na nagibu pa je manj bočnega zanašanja.
Med 39 srebrnimi medaljami smo za opis izbrali dve. Prva je za avtomatsko vodenje traktorja in priključka v vinogradništvu, ki jo je predstavilo podjetje AGCO Deutschland GmbH (Fendt). Nastala je v skupnem razvoju s podjetjem Braun Maschinenbau GmbH, proizvajalcem specialnih vinogradniških strojev.
Mehanska obdelava vrstnega prostora v vinogradu (pas pod trto) zahteva od traktorista veliko koncentracije. Traktor mora biti natančno krmiljen (voden), hkrati pa je treba gledati in nastavljati priključek za vrstno obdelavo pod trto. Ta priključek – stroj je lahko dvostranski, kar pomeni, da je to za traktorista še zahtevnejše delo.
Avtomatsko vodenje traktorja in priključka, ki sta ga skupaj razvila Fendt in Braun, znatno poveča površinsko storilnost v vinogradu ob istočasni razbremenitvi voznika – traktorista. Z lasersko tehnologijo se ugotavlja profil (konfiguracijo) tal, deblo vinske trte, stebre v vinogradu in se nato o tem prek sistema ISOBUS informira ozkokolotečni traktor fendt 200V cario. Z žiroskopom se določa 3D-položaj. Na podlagi teh informacij traktor začne avtomatsko vodenje samega vozila v vrsti vinograda, istočasno pa se samodejno nastavlja tudi položaj priključka za vrstno obdelavo trte.
Neodvisno se lahko nastavlja višino in položaj obeh delovnih sklopov na dvostranskem priključku. Ta sistem se lahko uporablja tudi za vodenje zadenjskih mulčerjev. Kombinirano avtomatsko vodenje traktorja in priključka tako olajša mehansko obdelavo vrstnega pasu. Poleg razbremenitve voznika in večje površinske storilnosti natančnejše vodenje mehanskih priključkov zmanjša uporabo drugih ukrepov za varstvo rastlin.
Claas pa je prejel srebrno medaljo za cemos auto performance, ki omogoča prilagoditev krivulje moči motorja glede na trenutne potrebe oziroma glede na velikost pridelka, ki ga siliramo. S pomočjo sistema cemos auto performance silokombajn izbira med desetimi krivuljami moči motorja, tako da glede na pridelek vedno deluje v optimalni krivulji moči motorja. Samovozni silokombajn jaguar s tem asistenčnim sistemom ohranja nastavljene vrtljaje motorja konstantne, spreminjata pa se moč motorja in vozna hitrost glede na velikost pridelka. Z večjim pridelkom se zmanjša hitrost vožnje. Pri manjšem pridelku se moč motorja samodejno zmanjša – sistem preklopi na nižjo krivuljo moči.
V praktični uporabi voznik vklopi asistenčni sistem in najprej izbere vrtljaje motorja, vozno hitrost in eno od desetih krivulj moči motorja. Po aktiviranju avtopilota se vožnja začne. Silokombajn deluje s prednastavljenimi vrtljaji, ki ostanejo konstantni s pomočjo avtomatske regulacije. Če je zaradi manjšega pridelka prednastavljena moč motorja previsoka, se preklopi na nižjo in s tem učinkovitejšo stopnjo moči pri konstantni vozni hitrosti in konstantnih vrtljajih. Prav tako bo sistem prešel na višjo raven moči, ko se bo pridelek, ki ga silokombajn žanje, povečal. Avtomatsko upravljanje moči motorja razbremeni voznika, možni prihranki goriva pa so do 15 odstotkov, kar je kar velika razbremenitev okolja.
Strokovna komisija je že pred časom razglasila letošnje dobitnike nagrad za inovacije. Letos je bilo v izboru 292 novih izdelkov 148 podjetij iz 24 držav. Komisija je podelila eno zlato in 39 srebrnih medalj za inovacije. Težišče ocenjevanja tehničnih inovacij so bile izboljšave na področju učinkovitosti, povezljivosti, udobja in varnosti pa tudi izboljšana tehnologija za trajnostno in do okolja prijazno kmetovanje.
Zlato za Johna Deera
Zlato medaljo je dobilo podjetje John Deere Walldorf GmbH & Co. KG, ki je predstavilo eAutoPower transmisijo in inteligentni sistem e8WD. Ta produkt je nastal v skupnem razvoju Johna Deera s podjetjem Joskin S. A. iz Belgije. V kmetijskih traktorjih se že več kot 20 let uporablja brezstopenjska transmisija s hidrostatično-mehansko delitvijo moči. Doslej so bili na traktorjih nameščeni dodatni generatorji, ki so se uporabljali za pogon večjih električnih naprav na traktorjih (ventilator, kompresor, kompresor za klimo) ali pa za pogon električnih naprav na priključkih.
Transmisija eAutoPower za nove john deere serije 8R pa je prva transmisija, ki ima električno-mehanski prenos moči na kmetijskih strojih. Namesto hidravličnega sklopa (črpalka/motor) sta vgrajena elektromotorja, ki služita kot brezstopenjska enota. Ti traktorji so tako dimenzionirani, da zagotavljajo moč za pogon samega traktorja, na voljo pa je tudi do 100 kW električne energije za druge zunanje porabnike.
Skupaj s podjetjem Joskin so razvili triosno cisterno za gnojevko, ki uporablja električni pogon na dveh oseh. Ta električna rešitev zagotavlja učinkovitost transmisije in nižje stroške vzdrževanja. Osemkolesni pogon (e8WD) omogoča večji oprijem traktorja in cisterne, manj je zdrsa, na nagibu pa je manj bočnega zanašanja.
Samodejno vodeni fendt
Med 39 srebrnimi medaljami smo za opis izbrali dve. Prva je za avtomatsko vodenje traktorja in priključka v vinogradništvu, ki jo je predstavilo podjetje AGCO Deutschland GmbH (Fendt). Nastala je v skupnem razvoju s podjetjem Braun Maschinenbau GmbH, proizvajalcem specialnih vinogradniških strojev.
Mehanska obdelava vrstnega prostora v vinogradu (pas pod trto) zahteva od traktorista veliko koncentracije. Traktor mora biti natančno krmiljen (voden), hkrati pa je treba gledati in nastavljati priključek za vrstno obdelavo pod trto. Ta priključek – stroj je lahko dvostranski, kar pomeni, da je to za traktorista še zahtevnejše delo.
Avtomatsko vodenje traktorja in priključka, ki sta ga skupaj razvila Fendt in Braun, znatno poveča površinsko storilnost v vinogradu ob istočasni razbremenitvi voznika – traktorista. Z lasersko tehnologijo se ugotavlja profil (konfiguracijo) tal, deblo vinske trte, stebre v vinogradu in se nato o tem prek sistema ISOBUS informira ozkokolotečni traktor fendt 200V cario. Z žiroskopom se določa 3D-položaj. Na podlagi teh informacij traktor začne avtomatsko vodenje samega vozila v vrsti vinograda, istočasno pa se samodejno nastavlja tudi položaj priključka za vrstno obdelavo trte.
Komisija je podelila eno zlato in 39 srebrnih medalj za inovacije.
Neodvisno se lahko nastavlja višino in položaj obeh delovnih sklopov na dvostranskem priključku. Ta sistem se lahko uporablja tudi za vodenje zadenjskih mulčerjev. Kombinirano avtomatsko vodenje traktorja in priključka tako olajša mehansko obdelavo vrstnega pasu. Poleg razbremenitve voznika in večje površinske storilnosti natančnejše vodenje mehanskih priključkov zmanjša uporabo drugih ukrepov za varstvo rastlin.
Samovozni kombajn
Claas pa je prejel srebrno medaljo za cemos auto performance, ki omogoča prilagoditev krivulje moči motorja glede na trenutne potrebe oziroma glede na velikost pridelka, ki ga siliramo. S pomočjo sistema cemos auto performance silokombajn izbira med desetimi krivuljami moči motorja, tako da glede na pridelek vedno deluje v optimalni krivulji moči motorja. Samovozni silokombajn jaguar s tem asistenčnim sistemom ohranja nastavljene vrtljaje motorja konstantne, spreminjata pa se moč motorja in vozna hitrost glede na velikost pridelka. Z večjim pridelkom se zmanjša hitrost vožnje. Pri manjšem pridelku se moč motorja samodejno zmanjša – sistem preklopi na nižjo krivuljo moči.
450
tisoč obiskovalcev si ogleda sejem Agritechnica.
tisoč obiskovalcev si ogleda sejem Agritechnica.
V praktični uporabi voznik vklopi asistenčni sistem in najprej izbere vrtljaje motorja, vozno hitrost in eno od desetih krivulj moči motorja. Po aktiviranju avtopilota se vožnja začne. Silokombajn deluje s prednastavljenimi vrtljaji, ki ostanejo konstantni s pomočjo avtomatske regulacije. Če je zaradi manjšega pridelka prednastavljena moč motorja previsoka, se preklopi na nižjo in s tem učinkovitejšo stopnjo moči pri konstantni vozni hitrosti in konstantnih vrtljajih. Prav tako bo sistem prešel na višjo raven moči, ko se bo pridelek, ki ga silokombajn žanje, povečal. Avtomatsko upravljanje moči motorja razbremeni voznika, možni prihranki goriva pa so do 15 odstotkov, kar je kar velika razbremenitev okolja.