Semiša nikar z vodo
Čeprav so največje navdušenke nad čevlji običajno ženske, tudi med predstavniki močnejšega spola ni malo takšnih, ki za svoj najljubši par skrbijo skoraj enako predano kot za katerega od družinskih članov. Udobnih čevljev, ki so za nameček še privlačni na pogled, ni lahko najti in običajno je treba zanje odšteti kar precej denarja, zato je edino smiselno, da si želimo v njih uživati čim dlje.
Za to pa je treba vedeti, iz kakšnega materiala so, in temu primerno zanje skrbeti. Napačen preparat ali način čiščenja jih namreč lahko povsem uniči.
Platnena obuvala mnogi radi perejo v pralnem stroju, ne nazadnje na enak način peremo preostale izdelke iz tkanin. A ti so veliko lažji, prav tako ne vsebujejo lepila in grobih dodatkov, kot to velja za čevlje. Ko jih začne metati po bobnu, zanj to ni najboljše, agresivni programi pa bodo poškodovali tudi obuvalo.
Čiščenja se zato raje lotimo ročno, lahko pa seveda brez težav v pralnem stroju operemo vezalke in vložke, če so slednji iz tkanine. Za čiščenje platnenih čevljev potrebujemo detergent za pomivanje posode, toplo vodo, staro zobno ščetko in papirnate brisačke. Najprej seveda očistimo morebitno umazanijo, kamenčke in blato s podplatov, s suho brisačko obrišemo tudi zgornji del čevlja. V posodici zmešamo žličko detergenta in nekaj vode. V mešanico potopimo ščetko ter s krožnimi gibi nežno drgnemo po platnu, dokler ni čevelj očiščen. Papirnato brisačko nato zmočimo s čisto vodo, ožamemo in tkanino obrišemo.
Postopek ponavljamo, dokler ne speremo detergenta, nato pa čevlje posušimo na zraku, a pazimo, da jih ne postavimo na prevroče mesto neposredno na soncu. Omenjena metoda ni primerna za čevlje iz žameta; ta tkanina vlage ne prenaša dobro, zato jo nežno zdrgnemo zgolj s suho ščetko ali krtačko.
Za čiščenje platnenih čevljev potrebujemo detergent za pomivanje posode, toplo vodo, staro zobno ščetko in papirnate brisačke.
Usnjene čevlje, naj bodo iz naravnega, lakiranega ali umetnega usnja, očistimo z mešanico enake količine hladne vode in destiliranega belega kisa. Vanjo pomočimo čisto krpo in čevelj obrišemo, nato pustimo, da se povsem posuši na zraku. Usnjene čevlje je treba še posebno skrbno čistiti pozimi, ko so ceste slane. Če soli ne odstranimo sproti, bo kmalu razžrla usnje in čevlji ne bodo več uporabni.
Redno je treba skrbeti tudi za tiste iz semiša. Ti najslabše prenašajo vlago, zato jih ne hranimo v vlažnem prostoru. Po vsakem nošenju jih nežno zdrgnemo z mehko ščetko, da bo odstranila prašne in druge trdne delce, ki se med hojo znajdejo na njih. Če se na semišu pojavi madež, ga je treba takoj odstraniti, če bomo predolgo čakali, se lahko zgodi, da bo čevelj uničen. Da bi s semiša odstranili masten madež, ga posujemo s koruznim škrobom ali otroškim pudrom ter pustimo vsaj eno uro, da vpije maščobo. Z mehko ščetko nato zdrgnemo predel z madežem, če ta še ni izginil, postopek ponovimo.
Čevlje iz naravnega, lakiranega ali umetnega usnja očistimo z mešanico enake količine hladne vode in destiliranega belega kisa.
Gumijasti škornji in druga obuvala iz umetnih materialov so najmanj občutljiva in najbolj enostavna za čiščenje. Običajno zadostuje, da jih obrišemo z mokro krpo, ker pa takšni čevlji slabše dihajo in se v njih močneje potimo, je pomembno, da po vsakem nošenju razkužimo njihovo notranjost. Lahko vanje poškropimo razkužilo ali vsujemo žlico sode bikarbone, ki jo pustimo v čevlju čez noč, nato pa jo iz njega stresemo ali posesamo. Seveda ne bo nič narobe, če bomo na omenjeni način razkuževali tudi preostale čevlje, ne glede na to, iz katerega materiala so narejeni.
