SENČNIKI
Senca za vsak okus, podlago in žep
Zadnja leta so vedno bolj priljubljena jadra, klasika ostajajo tende in senčniki.
Odpri galerijo
Najdaljšo življenjsko dobo imajo kasetne tende, saj bo ohišje varovalo tkanino pred vremenskimi vplivi.
Če želimo poleti uživati na balkonu, terasi ali vrtu, je treba poskrbeti za primerno senco. Ta daje ne le nekaj hladu, kar je še pomembnejše, ščiti pred nevarnimi sončnimi žarki.
Najboljša je seveda naravna senca, naj bo to pod mogočnim drevesom ali umetelno napeljano trto. Žal pa naravne sence ni mogoče ustvariti povsod, zato si pomagamo s tendami, senčniki, pergolami, paviljoni, nadstreški in preostalimi pripomočki. Kaj izbrati, je predvsem odvisno od tega, koliko smo pripravljeni zapraviti, in od tega, kaj nam prostor omogoča.
Lastniki hiš lahko za senco poskrbijo že s tem, če nad dvoriščem, kjer načrtujejo prostor za druženje, postavijo balkon ali teraso, saj bo del stavbe, ki odstopa od celote, na prostor pod njim metal prijetno senco. Najbolj enostavna, hitra in cenovno ugodna rešitev za vse vrste zunanjih prostorov so seveda senčniki. Tisti manjši so na voljo že za nekaj evrskih desetakov, po mili volji pa jih lahko prestavljamo sem in tja po balkonu ali vrtu. Seveda je treba kupiti še stojalo, ki naj bo dovolj težko, da senčnika ne bo prevrnil sunek vetra.
Za večje, denimo premera okrog treh metrov, je treba odšteti nekoliko več, vsaj dvesto evrov, v tem primeru morajo biti težja in večja tudi stojala, pogosto so večji senčniki vanje že pritrjeni in jih ni treba kupovati posebej. Večje senčnike je težje tudi premikati, zato je treba najprej premisliti, kam jih želimo postaviti. Še ena njihova prednost je, da so samostoječi in jih ni treba montirati na steno ali drugo površino. Slednje potrebujemo, če si želimo tende. Te so tudi nekoliko dražje, če so opremljene z motorjem za hitrejše zvijanje in razvijanje platna, je njihova cena še višja, njihova prednost pa je, da jih, ko niso v uporabi, enostavno pospravimo, saj jih je treba le zviti, za kar ne potrebujemo dodatnega prostora v garaži ali uti.
Ker pa so tende, večinoma so narejene iz različnih vrst tkanin, s premazi ali brez njih, ves čas izpostavljene vsem vrstam vremenskih razmer, je dobro investirati v takšno, ki se bo zvila v kovinski okvir (kaseto). Tam bo namreč zaščitena pred mrazom, snegom in drugimi padavinami, zaradi česar bo njena življenjska doba daljša.
Za senčenje večjih površin izberemo pergole, ki so pravzaprav zelo podobne tendam, le da imajo konstrukcijo s stebri in vodili, po katerih teče platno, medtem ko je tenda pritrjena zgolj na steno. Pergole se razlikujejo tudi po ceni, saj večinoma spadajo v višji cenovni razred, zanje je treba odšteti od približno 400 evrov navzgor. Za uživanje na trati si lahko namesto senčnika v obliki dežnika omislimo paviljon. Gre pravzaprav za platneno streho, ki jo na vsakem vogalu podpira stebriček, ki se ga pritrdi v tla. Paviljoni so primerni tako za mehke površine, denimo trate, kot betonska tla, dvorišču ali vrtu pa bodo dali pridih luksuza. Tisti najbolj enostavni so na voljo že za manj kot stotaka.
Zadnja leta so zelo modna tudi jadra. Gre za kos platna, večinoma je trikotne oblike, najdemo pa tudi kvadratne, ki ga napnemo med tri oziroma štiri stebre in že uživamo v senci. Namesto stebrov lahko seveda uporabimo kol, steno, enega od krakov pritrdimo na tla in podobno. Prav to, da omogočajo tako raznovrstno postavitev, je ena od njihovih prednosti, druga pa je cena, saj so tovrstne ponjave cenovno primerljive z manjšimi senčniki ali so še cenejše.
Ustvarimo pa si jih lahko tudi sami, vse, kar potrebujemo, je kos močnejše, najbolje povoskane ali plastificirane tkanine, velikost določimo sami, in nekaj vrvi. V tem primeru so možnosti tako rekoč neomejene. Omislimo si lahko okroglo jadro, šestkotno ali povsem nepravilnih oblik, pazimo le, da tkanino najprej zarobimo, sicer se bo začela parati in jadro se bo hitreje uničilo, tudi videti ne bo najbolj privlačno.
Najboljša je seveda naravna senca, naj bo to pod mogočnim drevesom ali umetelno napeljano trto. Žal pa naravne sence ni mogoče ustvariti povsod, zato si pomagamo s tendami, senčniki, pergolami, paviljoni, nadstreški in preostalimi pripomočki. Kaj izbrati, je predvsem odvisno od tega, koliko smo pripravljeni zapraviti, in od tega, kaj nam prostor omogoča.
Najcenejši so senčniki
Lastniki hiš lahko za senco poskrbijo že s tem, če nad dvoriščem, kjer načrtujejo prostor za druženje, postavijo balkon ali teraso, saj bo del stavbe, ki odstopa od celote, na prostor pod njim metal prijetno senco. Najbolj enostavna, hitra in cenovno ugodna rešitev za vse vrste zunanjih prostorov so seveda senčniki. Tisti manjši so na voljo že za nekaj evrskih desetakov, po mili volji pa jih lahko prestavljamo sem in tja po balkonu ali vrtu. Seveda je treba kupiti še stojalo, ki naj bo dovolj težko, da senčnika ne bo prevrnil sunek vetra.
Za večje, denimo premera okrog treh metrov, je treba odšteti nekoliko več, vsaj dvesto evrov, v tem primeru morajo biti težja in večja tudi stojala, pogosto so večji senčniki vanje že pritrjeni in jih ni treba kupovati posebej. Večje senčnike je težje tudi premikati, zato je treba najprej premisliti, kam jih želimo postaviti. Še ena njihova prednost je, da so samostoječi in jih ni treba montirati na steno ali drugo površino. Slednje potrebujemo, če si želimo tende. Te so tudi nekoliko dražje, če so opremljene z motorjem za hitrejše zvijanje in razvijanje platna, je njihova cena še višja, njihova prednost pa je, da jih, ko niso v uporabi, enostavno pospravimo, saj jih je treba le zviti, za kar ne potrebujemo dodatnega prostora v garaži ali uti.
Jadro lahko izdelamo tudi sami.
Ker pa so tende, večinoma so narejene iz različnih vrst tkanin, s premazi ali brez njih, ves čas izpostavljene vsem vrstam vremenskih razmer, je dobro investirati v takšno, ki se bo zvila v kovinski okvir (kaseto). Tam bo namreč zaščitena pred mrazom, snegom in drugimi padavinami, zaradi česar bo njena življenjska doba daljša.
Za senčenje večjih površin izberemo pergole, ki so pravzaprav zelo podobne tendam, le da imajo konstrukcijo s stebri in vodili, po katerih teče platno, medtem ko je tenda pritrjena zgolj na steno. Pergole se razlikujejo tudi po ceni, saj večinoma spadajo v višji cenovni razred, zanje je treba odšteti od približno 400 evrov navzgor. Za uživanje na trati si lahko namesto senčnika v obliki dežnika omislimo paviljon. Gre pravzaprav za platneno streho, ki jo na vsakem vogalu podpira stebriček, ki se ga pritrdi v tla. Paviljoni so primerni tako za mehke površine, denimo trate, kot betonska tla, dvorišču ali vrtu pa bodo dali pridih luksuza. Tisti najbolj enostavni so na voljo že za manj kot stotaka.
Jadranje na suhem
Zadnja leta so zelo modna tudi jadra. Gre za kos platna, večinoma je trikotne oblike, najdemo pa tudi kvadratne, ki ga napnemo med tri oziroma štiri stebre in že uživamo v senci. Namesto stebrov lahko seveda uporabimo kol, steno, enega od krakov pritrdimo na tla in podobno. Prav to, da omogočajo tako raznovrstno postavitev, je ena od njihovih prednosti, druga pa je cena, saj so tovrstne ponjave cenovno primerljive z manjšimi senčniki ali so še cenejše.
Za senčenje večjih površin izberemo pergole, ki so pravzaprav zelo podobne tendam, le da imajo konstrukcijo s stebri in vodili, po katerih teče platno, medtem ko je tenda pritrjena zgolj na steno.
Ustvarimo pa si jih lahko tudi sami, vse, kar potrebujemo, je kos močnejše, najbolje povoskane ali plastificirane tkanine, velikost določimo sami, in nekaj vrvi. V tem primeru so možnosti tako rekoč neomejene. Omislimo si lahko okroglo jadro, šestkotno ali povsem nepravilnih oblik, pazimo le, da tkanino najprej zarobimo, sicer se bo začela parati in jadro se bo hitreje uničilo, tudi videti ne bo najbolj privlačno.
