Senzorični vrt za popolno sprostitev (FOTO)
Če razmišljate, da bi na kos zemlje okrog hiše naslednjo sezono vnesli kaj novega ali drugačnega, velja razmisliti o tako imenovanem senzoričnem vrtu. Gre za vrt, ki bo z zvoki, vonjavami in videzom stimuliral vse vaše čute, kar deluje izjemno prijetno in sproščujoče, s takšnim vrtičkom pa bomo pomagali tudi čebelam in drugim koristnim žuželkam ter tudi pticam. Načeloma vsi okrasni vrtički omogočajo neke vrste prijetno senzorično izkušnjo, a kot pojasnjujejo krajinski arhitekti, so senzorični vrtovi posebni zato, ker spodbujajo vseh pet čutov, tudi okus. Da bi to dosegli, pa je treba vanj vključiti kakšno sadiko sadja, denimo jagode, ki ne zavzamejo veliko prostora, dodamo lahko kakšen grmiček borovnic, paziti je treba le pri malinah, saj se hitro razrastejo, in če se jih bomo naveličali, se jih bomo težko znebili.
Tudi dišavnice bodo dodale dimenzijo okusa pa sadika češnjevega paradižnika ali druge zelenjadnice, ki nam je všeč in ji lahko ponudimo dovolj prostora. Vonj bomo spodbudili s cvetočimi okrasnimi rastlinami, omislimo si lahko tudi grm ali drevo, krasno bosta okolico naše hiše denimo odišavila španski bezeg in jasmin. Tudi mnogo travniških oziroma divjih cvetlic oddaja prijeten vonj, če se odločimo vrtiček napolniti z njimi, pa nam bodo izjemno hvaležne tudi čebele. Na senzoričnem vrtu ne smejo manjkati rastline različnih velikosti in gostote, z njimi bomo namreč ustvarili teksturo, ki blagodejno vpliva na vizualno zaznavanje. Pozabimo zato na brezhibno urejene trate in prav tako oblikovane grmičke, cvetove v ravnih vrstah in podobno. Senzorični vrt naj bi bil videti čim bolj divje, a obenem urejeno, kot ustvarjalni nered, le da na prostem. Med nizke cvetoče rastline tako zasadimo nekaj višjih, k travniškim cvetlicam se bo lepo podal denimo ameriški slamnik, tudi dalije, dodamo še nekoliko višjo okrasno travo, ob ograjo kakšno vzpenjavko in podobno.
Nato pride na vrsto sluh, ki ga stimuliramo z dodatkom vode. Lahko je to manjši slap ali vodomet, morda na vrt postavimo posodico z vodo, kamor se bodo prišle napajat in umivat ptice, njihovo škropljenje in petje pa nas bosta pomirila. Ta element je še posebno pomemben, če želimo, da je primarna naloga senzoričnega vrta sproščujoča. Namesto vode si lahko omislimo z mivko ali drobnim peskom posute potke, kot to počno na Japonskem. Urejanje teh poti in risanje različnih vzorcev z grabljami dokazano pomirja. Če okrog hiše nimamo dovolj prostora za takšne poti, si jih omislimo v pomanjšani različici. Tako imenovani zen vrtovi so lesene škatlice, napolnjene z mivko ter kakšnim kamenčkom ali kipcem, potrebujemo še grabljice, s katerimi bomo potovali po mivki sem in tja, risali vzorčke in jih brisali ter se tako globoko sprostili.
Na senzoričnem vrtu je pomembno tudi, kam postavimo mizo in stole ali ležalnike oziroma viseče mreže. Da bi čim bolj izkoristili vse prednosti, ki nam jih takšen vrt ponuja, omenjeno umestimo čim bolj v sredino. Tako bomo obdani z vsem življenjem, ki smo ga posadili in privabili, ko bomo vonjali cvetlice in poslušali zvoke narave, pa bomo zlahka pozabili na stres, ki ga s seboj prinaša sodoben življenjski slog.
