Andreja Sušnik o severnem hladu: Očitno bo letošnji december bolj namočen kot običajno
Zima je pokazala svoj značilni obraz. Narava je marsikje odeta v bel plašč, ohladilo se je. Pretekli vikend je predvsem v visokogorju pihal okrepljen severni veter, ki je v sunkih presegal hitrosti nad 100 km/h, nastajali so snežni zameti. Tudi v dolinah je hladno, temperature zraka so padle pod ničlo, v večjem delu Slovenije so se jutranje gibale med –3 in –7 °C, le na Obali so bila toplejša, nad ničlo.
Hladno je bilo tudi podnevi, ponekod v nižinah niti najvišje dnevne temperature zraka niso zlezle čez ničlo. Najtopleje je ostajalo čez dan na Primorskem, kjer se je ogrelo rahlo čez 10 °C. Snega je v izobilju na severozahodu, v visokogorju pošteno čez meter, tudi v alpskih dolinah ga je več kot 70 cm. Del nižinske severovzhodne, jugovzhodne ter skrajni del jugozahodne Slovenije ostajajo zeleni.
Ko se temperature spustijo pod ničlo in pade sneg, pozabimo, da zime kažejo trend višanja. Lani je bil decembrski presežek temperature v državnem povprečju manjši kot v letu 2019, a je kljub temu potrdil naraščajoči trend povprečne temperature v Sloveniji. December je bil v pretežnem delu države od 1 do 2 °C toplejši od normale; na severozahodu je bil presežek od 0,5 do 1 °C. Večji presežek je bil na jugu in severovzhodu države, kjer je odklon presegel 2 °C. Povprečna decembrska temperatura je bila izrazito presežena decembra v letih 2000, 2006 in 2019, med toplejše se uvršča tudi december 2015. Bolj variabilno sliko kažejo padavine.
Po podatkih Arsa je snežne odeje že bistveno manj, kot je je bilo pred šestimi desetletji, trend se bo stopnjeval. Projekcije podnebnih sprememb kažejo, da bo manj padavin, snežna odeja bo tanjša. Sneg ni pomemben samo za turizem, zelo pomemben je za prenos vode iz hladnega obdobja v rastno dobo. Na ravni Slovenije po podatkih Arsa znaša linearni temperaturni trend za zimo od leta 1961 do 2020. okrog 0,4 °C/desetletje. V zadnjem desetletju se je zvišal in se približal trendoma za pomlad in poletje. Zima 2020/19 je bila četrta po vrsti s pozitivnim temperaturnim odklonom (glede na obdobje 1981/82–2010/11). V tem tisočletju smo imeli devet zim z negativnim temperaturnim odklonom in dvanajst s pozitivnim. Štiri najtoplejše zime od leta 1961 so bile v tem tisočletju.
Po skoraj povsem suhih decembrih v letih 2015 in 2016 so decembra 2017 padavine povsod presegle dolgoletno povprečje, decembra 2018 so bile padavine spet skromne, decembra 2019 in še bolj decembra 2020 je bilo državno povprečje znova preseženo. Razen na Obali so lanskega decembra poročali o snežni odeji tudi na večini nižinskih opazovalnih postaj. Večinoma je bila po nižinah najdebelejša 3. decembra, v Ljubljani je bilo 17 cm snega. V Ratečah je bila snežna odeja predzadnji dan leta debela 95 cm. Na Kredarici je njena debelina 30. decembra dosegla 335 cm, kar je četrta najvišja debelina v decembru.
Očitno bo letošnji december bolj namočen kot običajno, temperaturni odkloni pa kažejo hladnejši signal, ki je najbolj očiten v severovzhodnem delu Slovenije. Izjemi sta jugozahod in severovzhod, ki sta sredi decembra rahlo toplejša kot običajno. Večjih sprememb vremena zaenkrat ni na vidiku. Nadaljevalo se bo suho vreme, tudi pri tleh bo nekoliko hladneje.
Skrb za divje živali
Ponekod so velika količina snega in temperature krepko pod ničlo velika nadloga za prostoživeče divje živali. Na poljih ni dovolj hrane za preživetje, zato se zatekajo v jase in gozdove, kjer so dostopna krmišča. Pomoč živalim z zimskim krmljenjem po zakonu izvajajo koncesijski izvajalci, kot so lovišča, lovišča s posebnim namenom in lovske družine. Prosto hranjenje je prepovedano. Strokovne službe poudarjajo, naj živali ne vznemirjajmo, sploh lastniki psov ne spuščajmo psov, saj tako živali porabljajo energijo za beg.
Zavod za gozdove ima natančno odmerjene količine krme, ki se jo lahko polaga v ekstremnih razmerah, in točno določene lokacije. Zimsko krmljenje se izvaja z namenom zmanjšanja pritiska divjadi na naravne prehranske vire in tvorbe energijske rezerve v času prehranskega pomanjkanja. S tem ukrepom se divjad v obdobju leta, ko nastopi prehranski manko, prostorsko zadržuje v predelih zimovališč. Krmljenje divjadi, predvsem zimsko, lahko močno vpliva in preoblikuje migracijske značilnosti, prostorsko razporeditev in splošne vedenjske vzorce parkljaste divjadi, zlasti jelenjadi.
Ponekod so velika količina snega in temperature krepko pod ničlo velika nadloga za prostoživeče divje živali.
V navodilih upravljanja gozdov in divjadi navajajo, da se lahko ob neustreznem obvladovanju zimskega krmljenja poveča št. poškodb in škode na mladju v okolici krmišč, tudi prevelika splošna obremenitev gozdov ob krmiščih, kar se odraža v padcu vrstne pestrosti, v izginjanju rastlinskih in živalskih vrst ter degradaciji ekosistemov, povečani obolelosti jelenjadi zaradi lažjega prenosa bolezni med osebki ter povečano znotrajvrstno tekmovalnostjo ali celo potencialno olajšanega prenosa bolezni s prostoživečih na domače živali.
