Nekoč so širile za človeka smrtonosno bakterijo (FOTO)
Bolhe (Siphonaptera) danes povezujemo predvsem z nevšečnostmi, ki jih povzročijo, če jih dobijo naši domači ljubljenčki, nekoč pa so pomenile celo smrtno nevarnost. V srednjem veku so bile namreč bolhe tiste, ki so širile za človeka smrtonosno bakterijo Yersinia pestis, povzročiteljico kuge.
Znanstveniki ocenjujejo, da je na planetu več kot 2500 vrst bolh.
Običajno naseljujejo dlako ali perje gostiteljskih živali. Telesa bolh so precej tanka in gladka, zaradi česar se zlahka gibljejo po gostitelju.
Če ste kdaj imeli psa ali mačko, ki so ga napadle bolhe, potem veste, da se jih je nadvse težko znebiti. Eden od razlogov je, da se izjemno hitro razmnožujejo; ena sama odrasla žival lahko, če se dobro prehranjuje z gostiteljevo krvjo, izleže 50 jajčec na dan, v celotni življenjski dobi, ta traja okoli 100 dni, pa proizvede do 2000 jajčec.
Znanstveniki ocenjujejo, da je na planetu več kot 2500 vrst bolh.
Prehranjujejo se izključno s krvjo, pri čemer za sesanje uporabljajo rilec. Odrasla žival lahko v enem dnevu zaužije do 15 obrokov krvi. Te nato iztrebi in tako so bolšji iztrebki v bistvu posušeni ostanki krvi.
Bolhe so nadlegovale že dinozavre. V mezozoiku, pred 165 milijoni let, sta živeli dve vrsti, imenovani Pseudopulex jurassicus in Pseudopulex magnus. Slednje so bile velike približno dva centimetra in še niso znale skakati.
Današnje so izjemno spretni skakalci. Mačje bolhe, naš najpogostejši škodljivec, se lahko poženejo kar 12 centimetrov naprej ali navzgor. To je razdalja, ki je enaka približno 150-kratniku lastne višine. Bolhe so občutljive za vibracije, ki potujejo po tleh, ko ljudje in hišni ljubljenčki hodijo po hiši. Zaznajo lahko tudi prisotnost ogljikovega dioksida, ki ga izdihamo. Če zvok ali vonj nakazujeta, da je v bližini potencialni gostitelj, bo lačna bolha skočila v njegovo smer. Vseeno ji je, ali gre za žival ali človeka.
