Širina neba, zvezd in vesolja

»Takrat sem se začela zavedati, kaj mi manjka. Najti moram nekaj, pri čemer bom lahko povsem izrazila sebe,« zdaj pripoveduje. Tako se je namreč začela njena zgodba o naravi, iskanju sebe in ustvarjanju mandal, ki izražajo simbolni svet različnih vibracij na zemlji, v oceanu, na nebu in v vesolju, ki nas obkroža. Kot po naključju je prav takrat našla kotiček zemlje nad Ankaranom, na katerem ima danes svoj dom. »Od tod se razteza čudovit pogled na morje. Z vrhnjega nivoja ravne strehe se razprostira ves horizont.« Hiša je zgrajena v zemlji, da ima tam, kjer slika, popoln razgled in lahko opazuje tudi zvezde.

Prva hiša iz gline

Na vzhodu je postavila bambus, elemente vode, in vertikalne linije, ki spodbujajo element lesa, na zahodu pa je poudarila element kovine in krožne oblike. Hiša je v celoti postavljena tako, da je pozimi dovolj sonca, poleti pa se pravzaprav hladi. Ves čas je tu dovolj svetlobe in toplote. »Narava je moje glavno vodilo,« se nasmehne. ​Ob vstopu v hišo se znajdeš v njenem središču, kjer te pričaka velikanska mandala, center ustvarjalnega studia. »Središče hiše mora biti sproščeno, zato je tu glavna mandala, ki spodbuja mojo ustvarjalnost,« pravi Sonia. Hiša ni velika, a osrednji dnevni prostor, povezan s kuhinjo, je odprt in daje občutek širokosti in pretočnosti, povsod okrog pa so okna s čudovitim razgledom na obzorje. Njena hiša je prva v Sloveniji, ki je zgrajena iz gline, za zaščito ima avtohtoni kamen in dosledno sledi načelom feng šuja ter vastu shastre. Pot do nje je bila težja, kot je sprva pričakovala. »Projekta sva se pred leti lotila skupaj z bivšim možem, ki je najprej podpiral zamisel o domu v naravi, potem pa so ga poti vodile drugam.« Detajle v hiši je dodajala sama. Pravi, da je skozi vse to preprosto morala iti. »Ko sem vse spustila, se je začelo odpirati,« pravi. »Zdaj vem, da mi je bilo namenjeno.« Danes deluje v tujini in doma in zelo uživa v svojem delu. »Rada bi v Slovenijo in svet prinesla povezavo feng šuja, vastu shastre in eko gradnje,« pravi.

Mandale v pesku

Vse od mladih nog je bila zelo ambiciozna gradbenica, že v pesku je rada zidala gradove, ne hiške. Ustvarjala je dvorce, za katere pravi, da so že takrat sledili načelom feng šuja. Njen svet nikoli ni bil svet kvadratov in kock, v čemer so jo pozneje vzgajali na fakulteti. Njeni vzorci v pesku so imeli vedno krožne, elipsaste oblike in linije. »V zemljo sem risala tudi mandale, a se tega še nisem zavedala. Nekatere stvari so nam pač vnaprej določene,« se nasmehne. Temu navkljub pa je na njeno usmeritev vplivalo tudi dejstvo, da je bil njen oče zelo dober gradbeni inženir, ki je veliko časa posvetil podrobnostim, medtem ko je po mamini strani podedovala občutek za umetnost in ustvarjanje. Tako je že med odraščanjem vsem govorila, da bo slikarka in arhitektka. Potem pa je med potovanji in izleti opazovala starodavna načela gradnje mest, templjev, tudi malih človeških bivališč, in začutila klic. Ves čas študija je namreč čutila, da mora v arhitekturno umetnost vnesti barvitost in načela feng šuja. Takrat je arhitekturo zaznamovala doba dekonstruktivizma, modni trendi materialov, kot so beton, jeklo, železo, zapovedovale so se ostre in ravne linije, kar ni povsem v skladu s človekom. »V arhitekturi in umetnosti sem bila vedno malce revolucionarna, borila sem se za ekološki, (zame) lepši, barviti svet,« pravi. Ko se je bolj poglobljeno začela ukvarjati s seboj in s svojim razvojem, pa se je zavedela, da jo pot vodi prav v notranjost človeške duše.

Pot v Indijo

V arhitekturi se je razvijala in si širila obzorja, njen klic pa je bil močnejši, zato se je odpravila v Indijo, kjer se je še tesneje povezala z vastu shastro in spoznavala oblike templjev, način njihove gradnje, mandale in barve. Tam se je posvetila globljemu spoznavanju in študiranju indijskih ved in vastu shastre, potem pa je začela mandale srečevati na vsakem koraku. »Srečevala sem jih na vseh potovanjih, celo v Benetkah, Parizu in drugod po Evropi. Naša sakralna arhitektura jih ima povsod, na tleh, po stropovih, v vitražih,« pravi Sonia. »Mandale izhajajo iz narave. Na mojem vrtu raste pasijonka, denimo, katere cvet je tak, kot bi ga ustvaril arhitekt slikar – raste v več nivojih in vsak od njih je svojevrstna mandala. Tako se na Vzhodu gradijo tudi templji in pagode.« Ker je vmes delala tudi kot kulturna in umetnostna novinarka, je tam posnela še dva dokumentarna filma, saj je barvitost in prvinsko arhitekturo želela prinesti tudi v Slovenijo. Spoznala je veliko zanimivosti – na Baliju in v mnogih delih Indije tako vsako jutro pred vrata s peskom narišejo mandalo. »Dan se jim zavrti v skladu z mandalo, ki jo narišejo,« pravi. »Zvečer jo pometejo in naslednji dan ustvarijo novo. Vsak dan ima svoj ritual in ciklus, spreminja se kot kolo življenja.« Zato je tudi ena njenih najljubših slik mandala z naslovom 'Kolo življenja'.

Poslanstvo

V arhitekturi je skoraj podzavestno uporabljala mandale, saj je odkrila, da jih je tudi v odrasli dobi slikala, še preden je ugotovila, kaj pomenijo. »Takrat še nisem vedela, da je to pravzaprav moje poslanstvo,« se nasmehne. Sprva je mandale kopičila doma, ustvarjala jih je, ko je raziskovala oblike in vzorce. Te mandale je uporabljala v prostorih, ko je kot arhitektka projektirala prostore. Takrat je pri vsakem delu, ki ga je sprejela, vključila tudi svoje znanje feng šuja in vastu shastre – ne vedno, ker bi ji naročniki to naročili, pač pa, ker verjame, da je to njeno poslanstvo, in drugače sploh ne zna. V Sloveniji je bila takrat revolucionarka na tem področju, danes pa so ljudje veliko bolj odprti za to. »Morda mi je bilo laže tudi zato, ker sem imela strokovne nazive in so me bolj jemali resno,« se zasmeji. »Marsikdo še ni bil sposoben dojeti, kaj pomeni feng šuj, pa sem mu vseeno brez doplačila tako uredila domovanje. Zaslužila sem manj, a moje poslanstvo mi ni dovolilo drugače.« Danes je projektov več, kot jih lahko sprejme. Poleg širokega znanja o feng šuju in barvah pa njihov učinek opaža tudi v življenju, na vsakem koraku. »Med slikanjem eksperimentiram in opazim, da nekatere barve in simboli spodbujajo samo določene aspekte v meni. A vedno so pozitivni, seveda,« se nasmehne. »Kadar slikaš mandalo, ne more biti drugače. Negativen vpliv na človeka pri mandalah ne obstaja.«
 




»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na narocnine@delo.si oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«