RAJ DOMA

Skodelica kave v zameno za verz

S prijateljico ali prijateljem napišita pesem in na svetovni dan kave z njo plačajta ta napitek ali čaj v eni izmed 15 kavarn po Sloveniji.
Fotografija: Različni obrazi kavnih zrn. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Različni obrazi kavnih zrn. FOTO: Guliver/Getty Images

Marsikaj in marsikdo na tem svetu ima svoj dan, pa je prišla na vrsto tudi kava. Leta 2014 je bil na pobudo Mednarodne organizacije za kavo (ICO; International Coffee Organization) za mednarodni dan kave sprejet 1. oktober. Glede na to, kako vseprisoten in globalni napitek je kava, odločitev pravzaprav ne preseneča. Tudi Slovenci smo zapriseženi kavopivci, poraba pa se še povečuje. Statistika pravi, da smo pri nas v letu 2000 porabili 3,1 kilograma kave na prebivalca, leta 2012 pa že 3,5 kilograma.


Malo ali nič pa te statistike povedo, ali in koliko je pitje kave še družabni dogodek, najbrž precej manj, kot je bil nekoč.
Podjetje Julius Meinl, ki ga je ustanovil istoimenski gospod v 19. stoletju na Dunaju, je pojem dobre kave po vsej Evropi. Da bi poleg pitja tega oboževanega napitka spodbujali tudi druženje in kulturo uživanja kave v maniri starih dunajskih kavarn, že nekaj let organizirajo poetične dogodke, na katerih izbrane kavarne in lokali, kjer ponujajo dobro kavo, gostom v zameno za napisan verz ponudijo skodelico kave. Ker je pitje kave tudi družabni dogodek, sta k pisanju verzov povabljena po dva kavoljubca, bodisi prijatelja, znanca, sorodnika ali dva obiskovalca, ki sta se po naključju srečala v lokalu, ki bosta verze napisala na posebej pripravljene liste in si s tem prisužila skodelico opojne kave ali čaja. Letos sodelujejo ljubitelji kave iz 25 držav, pri nas pa danes pesniško navdahnjene kavoljubce gostijo v 15 kavarnah po vsej Sloveniji. Akciji sta se pridružila tudi pesnik Feri Lainšček in kantavtorica Ditka, ki sta upesnila in uglasbila pesem Srečanja, katere videospot se premierno predstavlja prav ob svetovnem dnevu kave.

Tako bodo danes ljubitelji kave po svetu opevali kavo, katere zgodovina ima že dolgo brado. Po legendi je čudežno moč zrn kavovca odkril pastir v Etiopiji ali Jemnu, ki je opazil, da se njegove ovce nenavadno obnašajo, ko smukajo rdeče sadeže po grmovju. Zares so jo odkrili Arabci, ki so jo tudi poimenovali, ime naj bi nakazovalo njeno lastnost, da preprečuje spanje. V 17. stoletju jo v Evropo prinesejo italijanski trgovci, v Italiji pa so odprli tudi prvo znano evropsko kavarno, bilo je leta 1645. Danes lahko rečemo, da je kava osvojila svet, njena največja pridelovalka pa je Brazilija. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije