Škofjeloški pasijon tokrat v Stični

V Muzeju krščanstva Slovenije v Stični je od začetka maja na ogled razstava o Škofjeloškem pasijonu, ki bo odprta vse do 6. junija. Gre pravzaprav za dve razstavi z naslovoma 300 let živa dediščina Škofjeloškega pasijona in Prizori Škofjeloškega pasijona.

Škofjeloški pasijon (latinsko Processio locopolitana) je dramsko besedilo, ki ga je okrog leta 1715, z nadaljnjimi popravki do 1727., po predlogah starejših slovenskih pasijonskih procesij napisal loški kapucin, pater Lovrenc Marušič oziroma oče Romuald iz Štandreža.

Gostujoči razstavi, ki ju je občina Škofja Loka, zanjo Javni zavod 973, pripravila za jubilejno leto 2021, na panojih predstavljata rokopis in zgodovino uprizoritev tega najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku. To je tudi najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga, edina iz baročnega obdobja. Z bogatim fotografskim gradivom so predstavljeni tudi posamezni prizori novodobnih izvedb Škofjeloškega pasijona vse do današnjih dni.


V 18. stoletju so prireditve denarno omogočili kapucini, bratovščina Presvetega Rešnjega telesa, verniki in država. Prva izvedba pasijona je bila prirejena kot spokorna procesija na veliki petek (petek pred veliko nočjo) 11. aprila 1721, enkrat na leto so ga izvajali do leta 1751. Zaradi finančnih težav ga je leta 1768 odpravil goriški nadškof.

Po dveh stoletjih je bil Škofjeloški pasijon znova predstavljen leta 1936 v sklopu obrtno-industrijske razstave na dvorišču šole v Škofji Loki, v izvirni zasnovi (po mestnih ulicah) pa v letih 1999 in 2000. Zadnje uprizoritve so bile leta 2015. Prihodnje so bile načrtovane za leto 2021, vendar so jih zaradi epidemije covida-19 prestavili v leto 2022.